Horovo ime: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Uvedba in razvoj: Glej tudi |
Posebni sereki; zaključeno |
||
Vrstica 1:
{{Infobox hieroglyphs
|title = Horovo ime (
|name = <hiero>O33</hiero>
|name transcription = ''srḫ''<br/>serek
Vrstica 30:
==Uvedba in razvoj==
Horovo ime je najstarejši znani kraljevski naziv. Uveden je bil že v obdobju Nakada II okoli leta 3400 pr. n. št. Njegov razvoj je mogoče slediti od tega obdobja do [[Prva egipčanska dinastija|Prve egipčanske dinastije]]. Na začetku so bili sereki kraljev še brez imen, kasneje pa so se kraljeva imena pisala ob sereku ali so bila izpuščena. V številnih primerih na sereku ni podobe Horovega sokola, v drugih, na primer v sereku kralja Kaja, pa je serek obrnjen navzdol.<ref name=ref1/> V srednjem in poznem obdobju Nakada III (3200-3030 pr. n. št.) so začeli kralji svoja imena pisati znotraj serekov. Med najbolj znana primera spadata sereka kraljev [[Škorpijon II.|Škorpijona II.]] in [[Ka (faraon)|Kaja]]. Pod tema kraljema so sereki dobili svojo končno obliko.<ref name=ref3/> V Prvi dinastiji se je pojavil nenavaden običaj: na več glinasti pečatih iz abiških grobnic kraljev [[Aha|Hor-Ahe]] in [[Kaa]]ja in kraljice [[Merneit]] so Horova imena kraljev od [[Narmer]]ja do Kaaja napisana v eni sami ravni vrstici. V vseh Horovih imenih manjkajo sereki. Natančen razlog za takšen zapis ni znan, vendar kaže na zapletenost običajev naslavljanja kraljev, ki še danes ni povsem razumljivo.<ref name=ref1/>
==Posebni sereki==
Med uvedbo in razvojem serek imen so se pojavili trije izjemni sereki, ki še posebej zanimajo egiptologe in zgodovinarje.
Prvi je serek preddinastičnega kralja, znanega kot [[Dju]] ali Dvojni sokol. Na njegovem sereku je sredina gornjega dela sereka upognjena globoko navzdol, notranjost pa je napolnjena s številnimi drobnimi pikami. Gornji del zato zgleda kot gora z dvema vrhovoma, ki je sicer znak za puščavo ali tujo deželo. Na vrhovih gore sta upodobljena sokola, ki gledata drug proti drugemu. Egiptologi in zgodovinarji so prepričani, da ima nenavadno kraljevo ime nek globlji pomen in morda pomeni Spodnji Egipt in [[Sinaj]], ker so ime Dvojnega sokola odkrili samo na teh dveh mestih.<ref>Eva-Maria Engel. ''Ein weiterer Beleg für den Doppelfalken auf einem Serech''. Bulletin of the Egyptian Museum, vol. 2, Kairo 2005, str. 65-69.</ref>
Drugi nenavadni serek je serek kralja [[Aha|Hor-Ahe]]. Na njem segajo sokolovi kremplji v notranjost sereka. V krempljih drži kij in ščit, ki tvorita besedo Hor-Aha - ''Horov bojevnik''. Serek je nenavaden zato, ker so bili Horov sokol in hieroglifi znotraj sereka ločeni in neodvisni drug od drugega. Motiv in globlji pomen Ahovega sereka nista znana.
Tretji primer nenavadnih serekov so sereki več kraljic, vključno z Merneit. Dolgo časa je veljalo, da so sereki rezervirani izključno za kralje. Merneit so zato dolgo časa imeli za moškega, dokler niso odkrile pečata z ženskim nazivom ''mwt news'' - ''kraljeva mati''. Kraljičin spol je potrdila njena nagrobna [[stela]]. Merneit je bila torej prva egipčanska kraljica, kateri je bilo dovoljeno uporabljati serek. Nad njim ni bil upodobljen sokol, ampak prapor boginje [[Neit]]. Nekaj podobnega se je dogajalo s kraljico [[Hačepsut]] iz [[Osemnajsta egipčanska dinastija|Osemnajste dinastije]], saj so tudi njo imeli za moškega.<ref name=ref7>Silke Roth. ''Die Königsmütter des Alten Ägypten''. Harrassowitz, Wiesbaden 2001, ISBN 3-447-04368-7, str. 18-23.</ref><ref name=ref8>Toby A.H. Wilkinson. ''Early Dynastic Egypt''. Routledge, London/New York 1999, ISBN 0-415-18633-1, str. 74-75.</ref> Serek je uporabljala tudi kraljica [[Sobekneferu]] iz [[Dvanajsta egipčanska dinastija|Dvanajste dinastije]] in bila prva, ki je uporabljala celoten [[Vladarski nazivi faraonov |kraljevi titular]].<ref>Michel Valloggia. ''Remarques sur les noms de la reine Sébek-Ka-Rê Néferou Sébek''. Revue d'Égyptologie, vol. 16, Pariz 1964, str. 45–53.</ref> Faraonka bi lahko bila tudi Kentkaus I. iz [[Četrta egipčanska dinastija |Četrte dinastije]]. Našteti primeri kažejo, da so bile v rabi sereka mogoče tudi izjeme, povezane s spolom, in da stari Egipčani niso imeli večjih zadržkov, če so jim vladale ženske.<ref name=ref7/><ref name=ref8/>
==Glej tudi==
| |||