Vrtača: Razlika med redakcijama

'''Vrtače''' so [[kras|kraške]] [[globel]]i ali kotanje, pri katerih je [[globina]] manjša od [[premer]]a. Velikost je zelo različna: med vrtače prištevamo že prav majhne vdolbine, a poznamo tudi preko sto [[meter|metrov]] široke [[primer]]eprimere.

Po obliki ločimo [[lijak]]aste, [[skleda]]ste in [[kotel|kotlaste]] vrtače. Za vrtače je značilno zelo rodovitno [[dno]], kjer se je s [[čas]]om nabrala [[plast]] [[humus]]a in [[apnenec|apnenčevih]] ostankov. Razen rodovitnega dna nudi vrtača tudi [[zavetje]] pred [[burja|burjo]], zato je po navadi skrbno iztrebljena in obdelana. Sicer so za [[obdelovanje]] primernejše skledaste oblike, posebno za [[vinograd]]e, a za [[vrt]]ove pridejo v poštev tudi majhne lijakaste vrtače, v katere [[kmet]]je nanosijo dodatnega humusa in [[zemlja|zemlje]]. S tem ne samo povišajo rodovitno [[plast]], ampak jo tudi povečajo v [[obseg]]uobsegu.

Nekatere kotlasto zaprte vrtače skrivajo v stranskih [[stena]]hstenah [[vhod]]evhode v [[kraška jama|jame]] in [[udornica|brezna]]. Pri lijastih vrtačah je lahko jama in vhod vanjo natančno na samem dnu, kar pomeni, da je na tem mestu nekdaj prišlo do [[udor]]audora in se sedaj s časom udorina zapira ter ustvarja nov [[strop]] spodaj obstoječi jami. Lahko se pa udorina zapira enostavno zato, ker so odkruški popolnoma zapolnili [[votlina|votlino]] in torej jame ni več, čeprav [[voda]] pronica v tla in izginja nekam pod površino.

Vsaka vrtača je [[življenjski prostor]] zase. V njej potekajo drobni endemični [[klima]]tskiklimatski [[proces]]iprocesi, ki pospešujejo svojstven [[razvoj]] [[rastlinarastlinstvo|rastlinstva]] in [[kmetijstvo|kmetijstva]], kar ima seveda določen vpliv na samo [[človek]]ovo [[življenje]] v teh krajih. Značilnost vrtač je [[toplotni preobratobrat]], kar pomeni, da so na dnu hladnejše, zato se da ponekod opaziti, da proti dnu rastejo [[iglavec|iglavci]], medtem ko so na površju zastopani le [[listavec|listavci]]. Na pravem krasu je sicer ta pojav skromnejši zaradi burje, ki hladi površje in ne sega v dno kotanje, a kraški kmetje ga dobro poznajo in izrabljajo. V posebnih [[razmera]]hrazmerah, na primer v globljih in osojnih vrtačah, se ustvarijo ''mrazišča'', ki jim v [[Brkini]]h pravijo ''ledenice''. V teh vrtačah in jamah ostane skozi vse leto plast globokega [[led]]u. Kako globoko zamrznjena je ta voda, nam priča [[podatek]], da so še v prvih [[desetletje|desetletjih]] [[20. stoletje|dvajsetega stoletja]] brkinski kmetje vozili z [[žival]]skimiživalskimi [[vprega]]mivpregami led v [[Trst]], kjer so ga prodajali [[gostilna]]mgostilnam in premožnejšim prebivalcem.