Patriarhat: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dodal sem nekaj o snovi |
m vrnitev sprememb uporabnika 77.38.113.131 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika SportiBot |
||
Vrstica 7:
Patriarhat v tem skrajnem pomenu je bil normalna socialna ureditev v prazgodovini in zgodnji zgodovini. Čeprav zelo omiljen, je bil v navadi še do nedavnega v raznih krajih. V [[Rimski imperij|Rimskem imperiju]] so imele ženske praktično popolno neodvisnost od moža, a politične pravice so brez problemov prehajale od očetov na sinove. V [[Evropa|evropskem]] [[srednji vek|srednjem veku]], posebno v krogih visoke [[aristokracija|aristokracije]], je bila dedna pravica naslova in imetja nedotakljiva. Izven Evrope, na primer na [[Kitajska|Kitajskem]] in [[Japonska|Japonskem]], je patriarhalna ureditev veljala vse do [[svetovna vojna|svetovnih vojn]].
Nekateri antropologi ([[Johann Jakob Bachofen]]<ref>Das Mutterrecht. Eine Untersuchung über die Gynaikokratie der alten Welt nach ihrer religiösen und rechtlichen Natur. Eine Auswahl. hrsg. v. Hans-Jürgen Heinrichs. Suhrkamp Taschenbücher Wissenschaft Nr.135 9. Aufl. 1997 Suhrkamp ISBN 3-518-27735-9</ref>, [[Marija Gimbutas]]<ref>The Civilization of the Goddess (1991)</ref>, [[Pepe Rodríguez]]<ref>Dios nació mujer. Ediciones B, Barcelona, 1999</ref>) so mnenja, da se je patriarhalna ureditev skupnosti razvila iz [[matriarhat]]a, to je iz nadvlade družinskih mater. Po teh teorijah so bile v prvih humanih skupnostih samo matere vredne spoštovanja in časti, v kolikor nosilke življenja. To jim je dajalo vso oblast nad skupnostjo. Do preobrata naj bi prišlo ob spoznanju moške vloge pri spočetju. Vsi trije omenjeni avtorji povezujejo nastanek patriarhata z začetkom poljedelstva in živinoreje, torej z zatonom nomadskega življenja, a ne pojasnjujejo povezave med spremembo v vsakdanjih opravilih in spremembo v političnem vodstvu skupnosti
==Viri==
| |||