Škofja Loka: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 77.94.138.203 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo
Vrstica 38:
 
== Ime ==
'''Škofja Loka je bila prvič omenjena leta 973 kot Lonca (nanašalo se je na Staro Loko), kot Lonka v letu 1160, Lok v letih 1192-1197, Scofolotti v letu 1293 in Scofioloco leta 1295. Ime dobesedno pomeni ''(moker) škofovski travnik'', in se nanaša na lastništvo Freisinških škofov.<ref name="Snoj">Snoj, Marko. 2009. Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan and Založba ZRC, p. 413.</ref>'''
 
== Zemljepis ==
'''Škofja Loka leži na nadmorski višini 354 metrov, ob sotočju rek Poljanske Sore in Selške Sore, na prehodu iz Sorškega polja v Škofjeloško in Polhograjsko hribovje. Stari del mesta stoji na rečnih terasah in obsega Mestni trg (Plac) in Spodnji trg (Lóntrg). Nad gradom se dvigata hrib Kráncelj (475 m) in Štángruf (472 m) sestavljena iz srednjetriasnega škofjeloškega ploščatega apnenca. Na pomolu, ki štrli iz brega stoji Loški grad, v katerem je danes Loški muzej. Za njim je kraški svet poln vrtač in kraških jam. Severno od središča mesta je hrib Kamnitnik (414 m), znan po konglomeratni skali. Puštalski [[most]] in Puštalska brv čez Poljansko Soro vežeta mesto z vasjo Puštal. V nekdanje Kapucinsko predmestje vodi Kamniti most. Z Lontrga se gre čez Lahov most v novejši del mesta.'''
 
== Podnebje ==
'''Podnebje je srednjeevropsko z zmerno mrzlimi zimami in ne prevročimi poletji. Padavin je okoli 1500 mm na leto. Obe reki imata hudourniški značaj z največjim pretokom jeseni in spomladi.'''
 
== Zgodovina ==
'''Zgodovina Škofje Loke se začne z letom 973, ko je cesar [[Oton II.]] (1184-1220) loško ozemlje dodelil [[Freisinška škofija|freisinškemu škofu]] [[Abraham, freisinški škof|Abraham]]u v [[fevd]]. To pa ni bila današnja Škofja Loka ampak Stara Loka. To so ustanovili škofje kot svojo upravno in gospodarsko središče, saj je bil kraj na strateško pomembnem križišču.'''
 
'''Prvič je bila Škofja Loka omenjena kot [[trg]] leta [[1248]], leta [[1274]] pa kot [[mesto]]. V 11. in 12. stoletju so dali škofje zgraditi na Kranjceljnu romanski Zgornji stolp in grad. Gospostvo je upravljal glavar, ki je stanoval na gradu. V imenu zemljiškega gospoda je izvajal sodno oblast, ki jo je škofom izročil leta 1257 [[Oglejski patriarhat|oglejski patriarh]] Gregor. Leta 1274 je [[Otokar II.]] Loškemu gospostvu poveril tudi deželno sodstvo. Deželnoknežji sodnik je izrekal najhujše kazni, na smrt obsojene so obglavljali pri Krvavem znamenju v Stari Loki ali jih obešali na Gavžniku. Imeli so tudi Kaščo. Meščani so lahko trgovali, podeželski podložniki pa so smeli prodajati le svoje pridelke.'''
 
[[Slika:Cappuchin Bridge (30706076020).jpg|thumb|right|250px|Kapucinski most iz 14. stoletja]]
'''Zapisi navajajo da je bila Škofja Loka v 14. stoletju obdana z [[obrambni zid|obzidjem]] s petimi [[obrambni stolp|obrambnimi stolpi]] in petimi mestnimi vrati. Imela je mestno avtonomijo. Leta 1457 je v mesto vdrl [[Jan Vitovec]], vojskovodja celjskih grofov in mesto požgal. Leta 1476 so mesto napadli [[Turki]]. Večkrat je po mestu pustošila [[kuga]]. Leta 1511 ga je porušil [[Potres na Idrijskem 1511|potres na Idrijskem]]. Takratni zemljiški gospod škof Filip je mesto obnovil in nekatere stavbe stojijo še danes, Zgornji stolp pa je ostal v ruševinah. Uničujoča za mesto sta bila [[požar]]a v letih 1660 in 1698. Po tem se mesto ni kaj dosti spreminjalo. Leta 1789 so podrli mestno obzidje in ukinili [[mestna vrata]].'''
 
'''V [[Srednji vek|srednjem veku]] sta bili v Loki močno razviti obrt in trgovina. Pod Kamnitim mostom je omenjen [[mlin]] že leta 1309. Mnogo je bilo kovačev, čevljarjev, krojačev, pekov in drugih. Leta 1673 je bilo v Loki 95 rokodelcev z mnogimi pomočniki. Organizirani so bili v rokodelskih [[ceh]]ih, ki so bili na višku v 17. stoletju. Živahna je bila trgovina z železom, loškim platnom in siti.'''
 
'''Leta 1803 je bila Škofja Loka priključena avstrijski Vojvodini Kranjski.'''
 
'''Škofja Loka je bila prvo mesto na Kranjskem, ki je dobilo električne luči že pred potresom leta 1895.'''
 
'''Med drugo svetovno vojno so Škofjo Loko najprej zasedle italijanske sile (13. aprila 1941), nemška vojska pa jih je zamenjala 17. aprila. Prve prebivalce mesta je Gestapo aretiral že 6. maja 1941, v naslednjih tednih je bilo 26 družin [[srbski izgnanci|izgnanih v Srbijo]]. Partizani so mesto osvobodili 9. maja 1945.'''
 
'''Škofja Loka ima eno izmed najbolje ohranjenih srednjeveških mestnih središč v Sloveniji. Leta [[1987]] je bilo mesto razglašeno za [[kulturni spomenik]].<ref>Opis enote nepremične kulturne dediščine [http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=737]</ref>'''
 
== Grb ==
[[Slika:Grb_skofja_loka.jpg|thumb|Grb na mestnem vodnjaku, 1883]]
'''Zanimivost škofjeloškega [[grb]]a je [[Črna (negridna) rasa|zamorec]]. Po [[legenda|legendi]] se je eden od freisinških zemljiških gospodov, ''Abraham'', peljal v Poljansko dolino, medtem pa ga je napadel [[medved]]. Zamorec, ki je bil njegov podložnik, pa se medveda ni zbal in ga je ubil s puščico. V zahvalo mu je škof obljubil, da »''ga bo naredil slavnega, da ga bodo pomnili še mnogi rodovi''«. Zamorec s krono je postal simbol freisinške škofije, posledično pa tudi mesta Škofja Loka.'''
 
== Gospodarstvo ==
[[Slika:Plakat za Tovarno klobukov Šešir 1930.jpg|thumb|Plakat za Tovarno klobukov [[Šešir]], 1930]]
'''V Škofji Loki sta bili [[obrt]] in [[industrija]] v zgodovini zelo živahni in sta dajali utrip mestu. Znana je bila tovarna [[klobuk]]ov ''[[Šešir]]'' (delovala je od leta 1919 dalje), elektro podjetje ''Elra'' (od 1954), kasneje tovarna hladilnikov ''[[LTH]]'', tovarna odej ''Odeja'' (od 1940), prevozništvo ''Transturist'' (od 1954), gradbeno podjetje ''Tehnik'' (od 1948), konfekcija ''Kroj'' (od 1946), tovarna izolacijskega materiala ''Termo'', danes ''Knauf Insulation''. Mnoge danes ne obratujejo več'''.
 
== Promet ==
'''[[Železniška proga]] Jesenice-Ljubljana poteka na oddaljenosti 3 km izven starega mesta. Leta 1953 so do železniške postaje zgradili cesto.'''
 
'''V Škofji Loki se križa več [[Cesta|cest]], ki peljejo v Poljansko in Selško dolino in povezujejo [[Idrija|Idrijsko]] in severno [[Primorska|Primorsk]]o, ena proti [[Kranj]]u in dve proti [[Ljubljana|Ljubljan]]i.'''
 
== Zanimivosti ==
'''Župnijska cerkev Sv. Jakoba, prvič omenjena leta 1271 in na novo v gotskem slogu sezidana v letih 1471-1532. Ostanki fresk v ladji so iz okoli 1471. V sklepnikih so grbi škofa in premenitašev ter znamenja cehov. Slika ''Oljska gora'' je verjetno delo slikarja Franca Remba (1674-1718). Cerkev je bila obnovljena leta 1931. Za opremo je skrbel [[Jože Plečnik]]. Do leta 1804 je bila cerkev podružnica Stare Loke. Nunski samostan je bil ustanovljen 1358 za [[Klarise|klarise]]. Leta 1660 sta bila cerkev in samostan poškodovana v požaru.'''
 
'''Leta 1547 je mesto dobilo Špital (ubožnico in hiralnico). Sedanja stavba je iz leta 1720. Špitalska cerkev je iz leta 1710, prenovljena 1885 in ima bogat [[Barok|baročni]] oltar z Layerjevo sliko.'''
 
'''Kapucinski samostan in cerkev Sv. Ane so zgradili 1709. Stenske slikarije so Gosarjeve in Ogrinove. V samostanu je [[knjižnica]] starih verskih knjig, tudi rokopis [[Škofjeloški pasijon|pasijonske procesije]] iz leta 1721, ki ga je napisal pater Romuald v slovenščini.'''
 
'''Nad mestom stoji [[Škofjeloški grad]]. Prvotni je bil iz 13. stoletja, po potresu 1511 na novo sezidan. Sredi dvorišča so leta 1521 postavili visok stolp, leta 1526 pa stolp s kapelo. Po sekularizaciji leta 1803 je bila v gradu davkarija, sodišče in zemljiška knjiga, v stolpu pa ječe. Leta 1864 je grad kupil industrialec Fidel Terpinc. Leta 1891 so grad kupile [[uršulinke]]. Dvoriščni stolp so dale podreti, zgradile pa so nov trakt z dvorano. Iz samostana na grad so zgradile stopnišče in združile oba vrtova. Med obema vojnama je bila v gradu bolnišnica, po 2. svetovni vojni pa kazensko-poboljševalni zavod. Od leta 1959 je v gradu Loški muzej.'''
 
'''Kašča je stala že pred potresom in bila 1513 obnovljena, kar piše na vzidani plošči s Filipovim grbom.'''
 
'''Homanova hiša je bila v lasti freisinškega škofa in ima na portalu letnico 1529. Na vogalih so stolpišasti pomoli, v veži je grebenast obok. Na trgu so še druge zanimive stare hiše.'''
 
'''[[Kamniti most, Škofja Loka|Kamniti ali Kapucinski most]] je iz sredine 14. stoletja. Na njem je kip Janeza Nepomuka z mestnim grbom.'''
 
'''Priljubljena izletniška in razgledna točka nad mestom je hrib [[Lubnik]].'''
<gallery>
Slika:Škofja Loka Kašča (1).JPG|Kašča iz leta 1513
Vrstica 105:
== Kamnitnik ==
[[Slika:Ivan Grohar - Kamnitnik.jpg|thumb|right|250px|[[Ivan Grohar]] - ''Kamnitnik'' (1905, [[Narodna galerija Slovenije]])]]
'''[[Kamnitnik]] je nahajališče škofjeloškega [[konglomerat]]a pod evidenčno številko 7722 zapisan v register naravne dediščine. Škofjeloški konglomerat je sedimentna kamnina [[oligocen]]ske starosti. Konglomeratna skladovnica je razgaljena na vzhodnem robu in za vrhom opuščenega kamnoloma Kamnitnik.'''
 
'''Danes je tu urejeno plezališče.'''
 
== Pobratena in prijateljska mesta ==