Združene države Amerike: Razlika med redakcijama

m
vrnitev sprememb uporabnika 194.249.190.83 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Tegel
m (vrnitev sprememb uporabnika 194.249.190.83 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Tegel)
 
=== Predkolonialna in kolonialna Amerika ===
 
Do danes raziskana zgodovina ameriškega prebivalstva se prične pred okvirno 15 tisoč leti, ko so ljudstva iz [[Azija|Azije]] prečkala [[Beringov preliv]]. Iz njih so izšli domorodni prebivalci Amerike, edini ljudje celine do prihoda Evropejcev v [[15. stoletje|15. stoletju]]. Bili so izolirani od pridobitev in vsakovrstnih bolezni [[stari svet|starega sveta]], ob prihodu [[zahod]]nih priseljencev pa je teh 10 do 112 milijonov ljudi<ref>{{navedi splet |url=http://www.victorhanson.com/articles/thornton070206.html|title=New World, Old Myths: A review of Charles C. Mann's 1491: New Revelations of the Americas Before Columbus|publisher=Claremont Review of Books (Thornton, Bruce S.)|accessdate=18.6.2007}}</ref> govorilo okoli 350 jezikov. Viške teh kultur so pomenile civilizacije [[Azteki|Aztekov]] in [[Inki|Inkov]] v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]] ter [[Misisipijci|Misisipijcev]] in [[Pueblo]] v [[Severna Amerika|Severni]].
 
[[Slika:Columbus Taking Possession.jpg|thumb|300px|left|[[Krištof Kolumb]] ob iskanju zahodne poti v Indijo naleti na ameriško celino in s tem prične dobo mogočne ter agresivne nadvlade zahodnega sveta nad ameriškimi in afriškimi staroselci]]
 
Pred [[velika odkritja|velikimi odkritji]] je prišlo le do bežnih stikov [[Vikingi|Vikingov]] s celino okoli leta 1.000 in morebiti še evropskih ribičev v bližini leta 1480. Vzpon [[Otomanski imperij|Otomanskega imperija]] pa je spodbudil raziskovanja in z njimi dobo velikih odkritij, ki so jo načeli [[Portugalska|Portugalci]], in je dodobra ter za vedno spremenila svet. [[Krištof Kolumb]] pod [[Španija|špansko]] zastavo je z nagibi najdbe zahodne poti v [[Indija|Indijo]] leta [[1492]] naletel na [[Karibski otoki|Karibske otoke]], nedolgo za njim ([[1499]]) pa je [[Amerigo Vespucci]] ob plutju vzdolž obal Južne Amerike potrdil, da gre za novo celino. Obilica raziskovalcev se je odpravila na raziskovanje novo odkritih zemlja.
ubili in zasužnili vse črnce. rasisti eni. amerika je zanič
 
To je bila katastrofalna prelomnica za [[ameriški staroselci|ameriške]] ter [[afroameričani|zahodnoafriške staroselce]], na drugi strani pa pričetek mogočnega obdobja nadvlade in razvoja evropske in kasneje [[kultura ZDA|ameriške kulture]]. Indijanci so enormne žrtve (90-odstotni padec števila prebivalstva) utrpeli zaradi [[vojna|vojn]], še posebno pa zaradi [[epidemija|epidemij]] evropskih bolezni, kar je sprostilo obilico ozemlja za evropska osvajanja. Sveži [[novi svet]] je potreboval neizčrpljive zaloge [[delovna sila|delovne sile]], za katero so bili najbolj primerni zasužnjeni in uvoženi staroselci [[Afrika|Afrike]].
 
Po letu [[1519]] so prve kolonije ustanovile [[Španija]], [[Portugalska]], [[Francija]], [[Nizozemska]] in [[Anglija]]. Vsaka izmed držav je vodila svojo politiko: Španija je odprla velike [[rudnik]]e in [[agrikultura|agrikulturni]] sistem v [[Mehika|Mehiki]], Južni Ameriki in na Karibih, Portugalska je posedovala suženjsko agrikulturno kolonijo v [[Brazilija|Braziliji]], Francozi in Nizozemci pa so isto ustvarili v Severni Ameriki. Vse naveden kolonije so trgovale z domorodci. Zlasti Angleži pa si za razliko od njih niso obetali toliko trgovanja kot ameriškega ozemlja. Ob prihodu preostalih kolonizatorjev v Ameriko so bile španske naselbine stare že okoli 100 let.
 
Angleži, ki so kasneje prevzeli pobudo pri naseljevanju Severne Amerike, so imeli druge razloge za imigracijo kot preostali narodi, večinoma željni trgovanja z indijanci in kmetovanja v južnih kolonijah ter posledično z malo rednega prebivalstva. Za razliko od njih so Angleži v [[17. stoletje|17. stoletju]] v novi svet poslali 400 tisoč svojih ljudi in v njem ustvarili redne kmetijske kolonije. Priseljevanje iz Anglije je bilo pospešeno zavoljo nestabilnih religiozno pogojenih družbenih razmer v domači deželi, kar je zlasti pestilo [[puritanci|puritance]]; zraven tega se je Anglija ubadala tudi s prenaseljenostjo in revščino med prebivalci.
 
Razvoj angleških kolonij se je začel v zalivu [[Chesapeake]] (današanja [[Virginija]]) leta [[1607]] in na področju današnjega [[Massachusetts]]a leta [[1620]]. Kolonija [[Jamestown]] v virginijskem Chesapeakeu je bila drzen poskus trgovske postojanke, medtem ko so bili naseljenci Massachusettsa puritanci z družinami. Po propadu prvih dejavnosti zaradi nediscipliniranosti njenih prebivalcev je postala virginijska zemlja [[tobak|tobačna]] plantaža z discipliniranimi [[suženjstvo|sužnji]] in nekaj [[beli človek|belskimi]] družinami, ki so ustvarile prve zametke naroda in samostojne Amerike. [[Nova Anglija]] v kasnejšem Massachusettsu pa je bila sekularna družba s preštevilno populacijo, kar je zaradi pomanjkanja zemlje vodilo do pojava revščine. Anglija je nadalje do leta [[1640]] ustanovila 6 od 13 kolonij, ki so kasneje postale ustanoviteljice suverenih ZDA. Ta čas zgodnjih [[kolonija (geografija)|kolonij]] je še posebno za Angleže z njihovimi ozemeljskimi zahtevami pomenil veliko nevarnost napadov staroselcev.
 
=== Osamosvojitev in zgodnja suverenost ===