Vojne v nekdanji Jugoslaviji: Razlika med redakcijama

Potem ko so propadli vsi pogovori z jugoslovansko vlado v [[Beograd]]u, je Slovenija, [[25. junij]]a [[1991]], razglasila samostojnost. Vlada v Beogradu, ki je bila pod močnim vplivom vojske in srbskim nacionalizmom je na razglasitev samostojnosti reagirala ostro in na mejne prehode z Italijo, Avstrijo in Madžarsko poslala vojsko. Namen vojske je bil odrezati Slovenijo od zunanjega sveta ter s silo preprečiti njeno odcepitev od Jugoslavije. Prvi tanki [[JLA]] so se na slovenskih cestah pojavili še isti dan razglasitve samostojnosti. Naslednji dan, [[26. junij]]a, pa se je pokazala vsa razsežnost jugoslovanske agresije. JLA je imela v Sloveniji okoli 22.300 dobro opremljenih in oboroženih vojakov s podporo letalstva, nasproti njih pa je stalo 35.000 slabo oboroženih in opremljenih pripadnikov [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|slovenske teritorialne obrambe]] (TO) in 10.000 rezervnih policistov. V prvih dneh agresije so jugoslovanske enote zasedle večino mejnih prehodov z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, oklepno mehanizirana enota iz [[Vrhnika|Vrhnike]] pa je zasedla [[letališče Brnik]]. Hkrati so iz smeri Hrvaške proti [[Ljubljana|Ljubljani]] in mejnim prehodom začele prodirati oklepne in tankovske kolone. Njihovo napredovanje je bilo zaradi cestnih barikad kmalu ustavljeno, enote pa so ostale obkoljene daleč od svojih matičnih vojašnic. Pri preboju barikad je prišlo do ostrih spopadov s TO, v katerih so padle prve žrtve. JLA je poizkušala nekatere svoje enote rešiti s helikopterskimi desanti, ki pa so se prav tako ponesrečili. Pri tem sta bila sestreljena tudi dva helikopterja. Ker je TO kronično primanjkovalo orožja in opreme, so bila napadena in zavzeta številna vojaška skladišča. Jugoslovanska vojska pa ni ostala odrezana samo na terenu, ampak tudi v svojih lastnih vojašnicah, izklopljena jim je bila voda in elektrika, zato je morála med vojaki, večinoma naborniki, začela hitro upadati, zaradi česar so mnogi pobegnili. Ker tankovske enote niso dosegle svojega cilja, je vojska na pomoč poslala letalstvo, to je bombardiralo radijske oddajnike, cestne barikade in letališče Brnik. Napadi so bili le deloma uspešni, stanje v armadi pa se je iz ure v uro slabšalo; vsi poizkusi preboja iz smeri Hrvaške so zaradi močnega odpora propadli, večina mejnih prehodov na zunanjih mejah pa je padla v roke TO. Armadi, ki je bila obkoljena v svojih vojašnicah in tako izolirana od zunanjega sveta, ni preostalo drugega kot da sprejme premirje, ki ji je bilo ponujeno. V naslednjih dneh so se enote začele vračati v svoje vojašnice, pogajanja pa so bila prepuščena politikom. [[Brionska deklaracija|Na Brionih]] je bilo sklenjeno trajne premirje, določen pa je bil tudi trimesečni rok v katerem se mora JLA umakniti iz Slovenije. Zadnji vojak JLA je Slovenijo zapustil v noči iz [[25. oktober|25.]] na [[26. oktober]] 1991.