Redakcija: 16:08, 24. september 2017 uredi Romanm (pogovor \| prispevki) Birokrati, Preverjevalci uporabnikov, Administratorji 45.232 urejanj m rvv ← Starejše urejanje		Redakcija: 11:33, 9. oktober 2017 uredi razveljavi Ljuba brank (pogovor \| prispevki) 57.068 urejanj →‎Helenizem (323 – 30 pr. n. št.): np Novejše urejanje →
Vrstica 157: == Helenizem (323 – 30 pr. n. št.) == {{glavni\|~~Helenizem~~Helenistično obdobje}} Po Aleksandrovi smrti so se za njegovo dediščino spopadli njegovi vojskovodje, ki so si ozemlje velikanske države razdelili. Po številnih medsebojnih spopadih je država razpadla na tri večje dele: * Makedonijo in Grčijo dobi Antigon oziroma njegovi potomci, [[Antigonidi]]. V državi vladajo nenehne napetosti, saj si grške države skušajo vrniti neodvisnost. * ~~Ptolemaj~~[[Ptolemej I. Soter\|Ptolemej]] in ~~Ptolemajci~~Ptolemejci zavladajo Egiptu (glavno mesto [[Aleksandrija]]). * [[Selevk I. Nikator\|Selevk]] in njegovi nasledniki Selevkidi dobijo največji, azijski del – ozemlje od ~~Helesponta~~[[Helespont]]a v Mali Aziji do ~~Inda~~[[Ind]]a. Glavno mesto je Selevkeja ob ~~Tigrisu~~[[Tigris]]u, pozneje pa [[Antiohija]] ob Orontu. Od tega dela se kmalu odcepijo [[Indijci]] in [[Parti]]. Obdobje, ki je dobilo ime [[~~helenizem~~helenistično obdobje]], saj se grški jezik in kultura razmahneta čez velik del tedaj znanega sveta, je obdobje velikih sprememb glede na nekdanji način življenja v mestnih državah. [[Polis]] nadomestijo velikanske večetnične države, v katerih nastanejo prva velemesta tedanjega časa, kot sta Selevkeja in Antohija, ki sta imeli najverjetneje več kot pol milijona prebivalcev. Vsem trem državam je skupen doslej Grkom tuj vladarski kult. Grki in Makedonci, razseljeni daleč na vzhod, so v tem času v svojo novo domovino prenesli jezik, navade in vero, obenem pa so se orientalizirali in podlegli številnim vplivom domačega prebivalstva. Helenizem je tako čas velikega mešanja kultur. V tem času pride tudi do velike spremembe mentalitete posameznika; spričo vrhovne kraljeve oblasti v večinoma oddaljenih središčih je bila velika večina državljanov odrezana od političnega življenja. Za helenizem je tako značilen izrazit individualizem. Velik vpliv na življenjski slog imata [[Stoicizem\|stoiška]] in [[Epikurejstvo\|epikurejska]] filozofija in nauki o iskanju osebne srečnosti, ki vključuje sprijaznjenje z usodo. Religiozno življenje v veliki meri postane privatna zadeva.

Antična Grčija: Razlika med redakcijama