Helenistično obdobje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dodano |
dodano |
||
Vrstica 149:
Razlaga helenistične znanosti se zelo razlikuje. V eni skrajnosti je pogled angleškega klasičnega učenjaka Cornforda, ki je verjel, da je »vse najpomembnejše in izvirno delo opravljeno v treh stoletjih od 600 do 300 pr. n. št.« <ref>{{cite book |author=F. M. Cornford |title=The Unwritten Philosophy and Other Essays |page=83}} quoted in Lloyd (1973), p. 154.</ref>. Na drugi strani je stališče italijanskega fizika in matematika Lucia Russa, ki trdi, da je bila znanstvena metoda dejansko rojena v 3. stoletju pred našim štetjem, ki so jo pozabili v rimskem obdobju in le oživili v renesansi. <ref>{{cite book |last=Russo |first=Lucio |authorlink= |title=The Forgotten Revolution: How Science Was Born in 300 BC and Why It Had To Be Reborn |year=2004 |publisher=Springer |isbn=3-540-20396-6 |location=Berlin }} But see the critical reviews by Mott Greene, ''Nature'', vol 430, no. 7000 (5 Aug 2004):614 [http://www.nature.com/nature/journal/v430/n7000/full/430614a.html] and Michael Rowan-Robinson, ''Physics World'', vol. 17, no. 4 (April 2004)[http://physicsweb.org/articles/review/17/4/1/1].</ref>
=== Vojaška znanost ===
Helenistična vojska je bila nadaljevanje vojaškega razvoja Ifikrata in Filipa II. Makedonskega, zlasti uporabe [[Makedonska falanga|makedonske falange]], strnjena vrsta kopjenoscev, skupaj s težko konjenico. Armada helenističnega obdobja se razlikuje od tiste v klasičnem obdobju, saj je bila v veliki meri sestavljena iz poklicnih vojakov, pa tudi zaradi njihove večje specializacije in tehnične usposobljenosti pri obleganju. Helenistična vojska je bila znatno večja od klasične grške, in se vse bolj nagibala h grškim plačancem (''misthophoroi'') in tudi ne-grškim vojakom, kot so bili Tračani, Galati, Egipčani in Iranci. Nekatere etnične skupine so bile znane po svojih borilnih veščinah pri določenem načinu boja in so bile zelo iskane, vključno s Tarantinsko konjenico, kretskimi lokostrelci, rodoškimi fračarji in tračanskimi peltasti (kopjenosci). V tem obdobju so bile izumljene nove vrste orožja in nove vojaške skupine, kot so ''thureoforoi'' in ''thorakitai'', ki so uporabljali ovalni ščit ''thureos'' in se borili s kopjem in mečem ''machaira''. Selevkidi, Grški-Baktrijci, Armenci in Ponti so uporabljali močno oklepljene konjenike [[katafrakt]]e in lokostrelce na konjih. Uporabljali so tudi bojne slone. Selevk je od Maurijskega imperija sprejel indijske bojne slone in jih dobro izkoristil v bitki pri Ipsu. Ohranil je jedro od 500 živali v Apameiji ob Evfratu. Ptolemejci so uporabljali manjšega afriškega slona.
[[File:Ancient Mechanical Artillery. Pic 01.jpg|thumb|200px| Starodavna mehanična artilerija: katapulti (stoječi), verižni pogon Polybolos (spodnji center), Gastraphetes (na zidu)]]
Helenistična vojaška oprema je bila na splošno precej večja. Vojne ladje helenistične dobe so se iz [[Triera|trireme]] povečale tako, da so pridobile več vrst vesel in večje število veslačev in vojakov, kot v kvadriremi in kvinkiremi. Ptolemejski ''tessarakonteres'' je bila največja ladja, zgrajena v antiki. V tem obdobju so bile razvite nove oblegovalne naprave. Nepoznan inženir je razvil torzijski [[katapult]] (c. 360), Dionizij iz Aleksandrije je oblikoval ponavljajočo se [[balista|balisto]] ''polybolos''. Ohranjeni primeri krogelnih izstrelkov so težki od 4,4 kg do 78 kg. <ref>Bugh, p. 285.</ref> Demetrij I. Poliorket je bil poznan po velikih oblegovalnih napravah, ki so bile uporabljene v njegovih akcijah, zlasti med dvanajstmesečnim obleganjem Rodosa, ko je naročil Epimahu Atenskemu zgraditi ogromen stolp težek 160 ton imenoval ''Helepolis'', in ga napolnil z artilerijo.
=== Umetnost ===
[[File:Old woman BM GR1852.3-27.9.jpg|thumb|200px|right|Glava stare ženske, dober primer realizma.]]
[[File:Statua di Amore e Psiche.jpg|thumb|200px|Skulptura Kupida in Psihe, primer senzualizma helenistične umetnosti. 2. st., rimska kopija grškega originala iz 2. st. pr. n št..]]
{{glavni|Helenistična umetnost}}
Izraz ''helenističen'' je sodoben izum; helenistični svet ni bilo le ogromno območje, ki je obsegalo celotno Egejsko morje, za razliko od klasične Grčije, osredotočene na [[polis]] v Atenah in Šparti, ampak tudi ogromno časovno obdobje. V umetniškem smislu to pomeni, da je obstajala velika raznolikost, ki jo pogosto prikladno imenujemo »[[helenistična umetnost]]«.
Helenistična umetnost je prekinila z idealističnimi, izpopolnjenimi, mirnimi in sestavljenimi liki klasične grške umetnosti v slog, kjer je prevladal realizem in prikazovanje emocij ([[patos]]) in značaja ([[ethos]]). Motiv lažno realističnega naturalizma v umetnosti (''aletheia'') se odraža v zgodbah, kot so slikarja Zeuksa, za katerega je bilo rečeno, da je naslikal grozdje, ki se je zdelo tako resnično, da so priletele ptice in ga zobale. <ref>Green, Peter; Alexander to Actium, the historical evolution of the Hellenistic age, page 92.</ref> Gola ženska je postala bolj priljubljena kot poosebljenje [[Praksitel]]ove ''[[Knidska Afrodita | Knidske Afrodite]]'', umetnost je na splošno postajala bolj erotična (npr. ''Leda in labod'' in [[Skopas]]ov ''Potos''). Prevladujoči ideali helenistične umetnosti so bili čutnost in strast.
Ljudje vseh starosti in družbenih slojev so bili upodobljeni v umetnosti helenistične dobe. Umetniki, kot je Peiraikos, so za svoje slike izbirali vsakdanje in nižje sloje. Po Plinijevem mnenju je »slikal brivnice, čevljarske stojnice, osle, hrano in podobne predmete, s čimer si je zaslužil ime ''rhyparographos'' (slikar umazanije / nizkotnih stvari). V teh temah je lahko našel zadovoljstvo, več kot so drugi umetniki dobili za svoje velike slike« (''Natural History'', Book XXXV.112). Tudi barbari, kot so Galatijci, so bili upodobljeni kot junaki, ki jih je prikazal v herojski obliki, umetniški temi ''plemenitega divjaka''. Podoba Aleksandra Velikega je bila tudi pomembna umetniška tema, vsi diadohi so si predstavljali posnemanje mladostnega Aleksandrovega videza. Številna najbolj znana dela grškega kiparstva pripadajo helenističnemu obdobju, vključno z [[Laokoontova skupina | Laokoontovo skupino]], [[Miloška Venera|Miloško Venero]] in [[Samotraška Nike]].
Razvoj slikarstva je vključeval eksperimente v [[chiaroscúro]] z Zeuksom in razvoj [[Krajinsko slikarstvo |krajinskega slikarstva]] in [[tihožitje|tihožitja]] <ref>Green, Peter; Alexander to Actium, the historical evolution of the Hellenistic age, page 117-118.</ref>. [[grški tempelj|Grški templji]], zgrajeni v času helenističnega obdobja, so bili večinoma večji od klasičnih, kot so [[Artemidin tempelj v Efezu]], Artemidin tempelj v [[Sarde|Sardah]] in Apolonov tempelj pri [[Didima|Didimi]] (ki ga je Selevk 300 let pred našim štetjem obnovil). V času helenističnega obdobja je tudi kraljevska palača (''basileion'') postala lastnina, prvi primer je bila mogočna vila Kasandra iz 4. stoletja v Vergini.
V tem obdobju so nastala tudi prva pisna dela [[Umetnostna zgodovina |umetnostne zgodovine]] v zgodovinah Durisa iz Samosa in Ksenokrata iz Aten, kiparja in zgodovinarja kiparstva in slikarstva.
V pisni zgodovini tega obdobja je prišlo do napovedi, da je helenistična umetnost opisana kot dekadentni slog po zlati dobi klasičnih Aten. [[Plinij starejši]], po opisu skulpture klasičnega obdobja, pravi: ''Cessavit deinde ars'' ('potem je umetnost izginila'). <ref>Pliny the Elder, ''Natural History'' (XXXIV, 52)</ref> V umetnosti 18. stoletja sta se izraza [[barok]] in [[rokoko]] včasih uporabljala za to kompleksno in individualno obdobje. Obnova historiografskega pristopa in nekatera nedavna odkritja, kot so grobnice v Vergini, omogočajo boljše razumevanje umetniškega bogastva tega obdobja.
==Sklici==
| |||