Nebinovke: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
+slovenska slika
Vrstica 28:
 
=== Cvet ===
[[Slika:Bidens flwr.jpg|thumb|200px|Tipični cvet nebinovk (''[[Bidens torta]]''), ki prikazuje posamezne cvetove v socvetju.]]
[[Slika:Carduus flowerdiagram.png|thumb|right200px|Shema cveta iz roda bodak (''[[Carduus]]'', Carduoideae).]]
Verjetno je najbolj očitna značilnost nebinovk njihovo glavičasto socvetje, ki se tehnično imenuje ''calathid'' ali ''calathidium'', običajno pa ga imenujemo kar ''cvetna glavica'' ali ''košek'' ali tudi drugače ''capitulum'' <ref>Usher G. (1966). ''A dictionary of botany, including terms used in bio-chemistry, soil science, and statistics''. Princeton: Van Nostrand.</ref>. Košek je sestavljen iz številnih posameznih cvetov brez [[pecelj|peclja]], imenovanih tudi ''cvetki'', ki si delijo skupno cvetišče. Velika variabilnost te družine se kaže prav v zgradbi socvetij. Cvetki so v posameznih koških urejeni na grozdast način, pri čemer se zunanji cvetki odprejo prvi. Sami koški so na rastlini urejeni v pakobulasta socvetja, ki so zelo raznolika po velikosti, obliki zgradbi, številu koškov in razmestitvi po rastlini.
 
Vrstica 52:
 
=== Plod in seme ===
[[Slika:Kih-silberdistel.jpg|thumb|200px|right|Semena se v rodu kompava (''[[Carlina]]'') razširjajo z vetrom.]]
Plod je [[enosemenski plod|enosemenski]], se ne odpira, skoraj vedno je [[suhi plod|suh]], imenujemo ga [[rožka]]. Lahko je robat, zaobljen, različno stisnjen ali ukrivljen. Lahko je tudi krilat in redko je [[koščičast plod|koščičast]]. Ima zelo različno obliko in stopnjo dlakavosti.
 
Cvetovi imajo pogosto v kodeljico (''papus'') preobraženo čašo, ki se ob dozorevanju plodov precej poveča in razvije v nekakšno letalno napravo, ki omogoča razširjanje semen po zraku. Na plodu so lahko iz čaše nastale tudi ščetine ali nazobčan rob (kodeljica). Njegova zgradba se pogosto uporablja kot pomoč pri določanju reda in vrste<ref>{{cite journal | journal = Annals of the Missouri Botanical Garden | pages = 569–594 | url = http://apt.allenpress.com/aptonline/?request=get-abstract&issn=0026-6493&volume=092&issue=04&page=0569 | title = Morphology of Cypselae in subtribe Arctotidinae (Compositae–Arctotideae) and its taxonomic implications | author = McKenzie R. J. s sod. | volume = 92 | issue = 4 | date = December 2005 }}</ref>. Plod ima običajno le malo založnega tkiva ali pa ga sploh nima <ref name="Judd"/>.
[[Slika:Epizoochoria NRM.jpg|thumb|200px|Razširjanje semen - [[tridelni mrkač]] ''Bidens tripartita'']]
 
=== Sestavine in učinkovine ===
Vsi predstavniki imajo v semenih in založnih tkivih namesto rezervnega [[škrob]]a [[inulin]].
Vrstica 68:
 
== Ekologija ==
[[Slika:Epizoochoria NRM.jpg|thumb|200px|Razširjanje semen - [[tridelni mrkač]] ''Bidens tripartita'']]
Nebinovke običajno uspevajo v odprtem in suhem okolju<ref name="Judd"/>.
 
Vrstica 74 ⟶ 73:
 
Semena se pogosto razširjajo z vetrom s pomočjo dlakavih kodeljic (papus). Drugi način je razširjanje s pomočjo živali ali človeka kjer se seme (npr. [[mrkač]] ''Bidens'') ali celotna cvetna glavica (npr. [[repinec]] ''Arctium''), opremljena s kaveljčki, oprime na dlako ali perje (celo na oblačila). Kasneje odpadejo daleč stran od starševske rastline.
[[Slika:Silphium perfoliatum (Slovenia).jpg|sličica|200px|Nebinovka ''[[Silphium perfoliatum]]'' v [[Botanični vrt Univerze v Ljubljani|Ljubljanskem botaničnem vrtu]]]]
 
== Razširjenost ==
Družina je [[kozmopolit (biogeografija)|razširjena po vsem svetu]] in v vseh podnebnih pasovih ter šteje čez 23.000 [[vrsta (biologija)|vrst]]. V [[Evropa|Evropi]] so nebinovke z vrstami najbogatejša družina. Bogastvo vrst je največje v [[Sredozemlje|Sredozemlju]], [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]] in [[Mehika|Mehiki]], [[Kapska provinca|Kapski provinci]] [[Južna Amerika|Južne Afrike]], v sušnih predelih osrednje [[Azija|Azije]], pa tudi v gorskih in arktičnih [[tundra]]h<ref name="Batic">Batič F., Wraber T., Turk B. (2003). ''Pregled rastlinskega sistema''. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani</ref>. Veliko vrst porašča gojene [[travnik]]e oz. rastejo kot [[plevel]]i na obdelovalnih površinah. Prevladujejo med dvokaličnicami v negozdnih tipih vegetacije.