Helenistično obdobje: Razlika med redakcijama

 

[[Meleager (general) |Meleager]] in pehota sta podprla kandidaturo Aleksandrovega polbrata [[Filip III. Makedonski|Filipa Arhideja]], medtem ko je [[Perdika]], poveljnik konjenikov, podprl čakanje na [[Roksana|Roksanino]] rojstvo Aleksandrovega otroka. Potem ko je pehota vpadla v Babilonsko palačo, je bil dogovorjen kompromis - Arhidej (kot Filip III.) bi moral postati kralj in bi skupaj vladal z Roksaninim otrokom, ob predpostavki, da je bil deček (kasneje je postal Aleksander IV.). Sam Perdika bi postal regent (''epimeletes'') imperija in Meleager njegov poročnik. Kmalu pa je Perdica umoril Meleagerja in druge vodje pehote in prevzel polno kontrolo. <ref>Green, Peter (1990); Alexander to Actium, the historical evolution of the Hellenistic age. University of California Press. Pages 7-8.</ref> Generali, ki so podpirali Perdika, so bili nagrajeni z razdelitvijo Babilona tako, da so postali satrapi različnih delov imperija, vendar je bil Perdikov položaj negotov, kajti, kot piše Arian, »vsi so sumili njega in on njih.« <ref>Green (1990), page 9.</ref>

Prva izmed [[Vojne diadohov|vojn diadohov]] je izbruhnila, ko se je Perdika načrtoval poročiti s Aleksandrovo sestro [[Kleopatra Makedonska|Kleopatro]] in začel dvomiti v vodstvo [[Antigona I. Monoftalm]]a v Mali Aziji. Antigon je pobegnil v Grčijo, nato pa se je skupaj z [[Antipater|Antipatrom]] in Kraterjem ([[Kilikija|kilikijski]] satrap, ki je bil v Grčiji in se je boril v [[lamijska vojna|lamijski vojni]]) napadel Anatolijo. Upornike sta podpirala [[Lizimah]], satrap iz [[Trakija|Trakije]] in Ptolemej, egiptovski satrap. Čeprav je Evmen, satrap iz Kapadokije, premagal upornike v Mali Aziji, so Perdika, med njegovim napadom v Egiptu (od 21. maja do 19. junija, 320 pr. n. št.) umorili njegovi generali Peiton, Selevk in Antigen (verjetno s pomočjo Ptolemeja). <ref>Green (1990), page 14.</ref> Ptolemej se je sporazumel z Perdikovimi morilci, na njegovo mesto postavil Peitona in Arhideja, vendar so kmalu prišli do novega sporazuma z Antipaterjem - Triparadisusova pogodba. Antipater je postal regent imperija, dva kralja sta bila preseljena v Makedonijo. Antigon je ostal zadolžen za Malo Azijo, Ptolemej je obdržal Egipt, Lizimah je zadržal Trakijo in [[Selevk I. Nikator|Selevk I.]] je nadzoroval Babilon.

 

Druga vojna diadohov se je začela po smrti Antipaterja leta 319 pr. n. št. Mimo lastnega sina Kasandra, je Antipater razglasil za svojega naslednika Poliperhona kot regenta. Kasander se je uprl proti Poliperhonu (kateremu se je pridružil Evmen), podprli so ga Antigon, Lizimah in Ptolemej. Leta 317 je Kasander vdrl v Makedonijo, prevzel nadzor nad njo, obsodil [[Olimpija (kraljica) |Olimpijo]] na smrt in ujel deškega kralja Aleksandra IV. in njegovo mater. V Aziji so Evmena njegovi možje po dolgih akcijah izdali in se pridružili Antigonu, ki ga je dal usmrtili.

[[Image:Diadoch.png|250px|thumb|right| Antigonovo kraljestvo in njegovih rivalov c. 303 pr. n. št..]]

Tretja vojna diadohov je izbruhnila zaradi naraščajoče moči in ambicij Antigona. Začel je odstranjevati in imenovati satrape, kot da bi bil kralj in tudi napadel kraljevske zakladnice v Ekbatani, Perzepolisu in Susi, in vzel 25.000 talentov. <ref>Green (1990), page 21.</ref> Selevk je bil prisiljen bežati v Egipt in Antigon je bil kmalu v vojni s Ptolemejem, Lizimahom in Kasandrom. Nato je napadel Fenicijo, oblegal Tir, napadel Gazo in začel graditi floto. Ptolemej je napadel Sirijo in porazil Antigonovega sina, Demetrija Poliorketa, v bitki pri Gazi leta 312 pr. n. št., kar je Selevku omogočilo, da je pridobil nadzor nad Babilonijo in vzhodnimi satrapijami. Leta 310 je Kasander mladega kralja Aleksandra IV. in njegovo mater Roksano umoril in končal rodbino [[Aregeadi|Argeadov]], ki je več stoletij vladala Makedoniji.

Antigon je nato poslal svojega sina Demetrija, da bi ponovno prevzel nadzor nad Grčijo. Leta 307 je zavzel Atene, izgnal Demetrija Faleronskega, Kasandrovega guvernerja in ponovno razglasil svobodno mesto. Demetrij je zdaj usmeril pozornost na Ptolemeja, ga premagal svojo floto v [[bitka pri Salamisu (Ciper)|bitki pri Salamisu]] in prevzel nadzor nad [[Ciper|Ciprom]]. Po tej zmagi je Antigon prevzel naziv kralja (''basileus'') in ga podelil svojemu sinu [[Demetrij I. Makedonski|Demetriju Poliorketu]], kmalu pa so mu sledili preostali diadohi. <ref>Green (1990), page 30-31.</ref> Demetrij je nadaljeval svoje akcije, tako da je oblegal [[Rodos]] in leta 302 osvojil večino Grčije, ter ustvaril zvezo proti Kasandrovi Makedoniji.