Selevkidsko cesarstvo: Razlika med redakcijama

Aleksandrovi generali so se kmalu začeli boriti za oblast nad deli Aleksandrovega imperija. Prvi, ki se je uprl regentu Perdikasu, je bil satrap [[Egipt]]a Ptolemej. Njegov upor je leta [[320 pr. n. št.]] povzročil novo delitev cesarstva. [[Selevk]], ki je bil pod Perdikasom od leta [[323 pr. n. št.]] vrhovni poveljnik vojske, kasneje pa je sodeloval pri njegovem umoru, je dobil [[Babilonija|Babilonijo]] in je takoj po prevzemu oblasti začel širiti ozemlje svoje države. Njegov prihod v Babilonijo leta [[312 pr. n. št.]] se šteje za ustanovitev Selevkidskega cesarstva. Selevk je Babiloniji kmalu priključil [[Mezopotamija|Mezopotamijo]], [[Armenija|Armenijo]], [[Kapadokija|Kapadokijo]], [[Fars]], [[Partija (satrapija)|Partijo]], [[Baktrija|Baktrijo]], [[Arabija|Arabijo]], Tapurijo, [[Sogdija|Sogdijo]], [[Arahozija|Arahozijo]] in [[Hikarnija|Hikarnijo]], tako da se je njegovo cesarstvo raztezalo od [[Frigija|Frigije]] na zahodu do [[Ind]]a na vzhodu.

Selevk je v [[Indija|Indiji]] sklenil pogodbo z indijskim kraljem Chandragupto, s katero mu je dostopil svoja vzhodna ozemlja, v zameno pa je dobil 500 bojnih slonov, ki so igrali pomembno vlogo v [[Bitka pri Ipsu|bitki pri Ipsu]].