Podomačenka: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
'''Podomačeno lastno ime''' ali '''podomačenka'''<ref>http://www.zrc-sazu.si/pravopis/pdf/odgovori.pdf, vpogled: 26. 9. 2017.</ref><ref>http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000216.html, vpogled: 26. 9. 2017.</ref> je popolnoma poslovenjeno [[prevzeta beseda|prevzeto]] [[lastno ime]], npr. ''Misisipi'', ''Odiseja'', ''Pariz'', ''Platon''.<ref name=SP>Slovenski pravopis, Ljubljana 2007.</ref> Pri podomačevanju uporabljamo samo slovenske [[glas]]ove, samo domačo prazodijo, samo [[črka|črke]] in [[ločilo|ločila]] slovenskega jezika, take besede dobijo slovenske [[skladnja|skladenjske]] lastnosti itn.<ref name=ESJ>Jože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.</ref> Dvojne črke se več ne pojavljajo, črka y se spremeni v j ali odstrani ... Ob sklanjanju se dodajajo normalne [[končnica|končnice]]: npr. ''Misisipija'', ''Platona'', ''Odiseje''.
Lastna imena iz nelatiničnih, na primer azijskih pisav in iz grščine, podomačujemo. Pri podomačevanju iz cirilice ohranjamo nekatere fonološko važne črke, na primer srbohrvaška ''ć'' in ''đ''.<ref name=ESJ/>
=== Podomačenje osebnih lastnih imen ===
Pisno podobo prevzetih osebnih lastnih imen iz jezikov z latinično pisavo načeloma ohranjamo, nekatere vrste lastnih imen pa podomačujemo:<ref name=SP/>
* imena grško-rimskega sveta (''Ezop'', ''Evripid'', ''Horac/ij/'') ali imena, prevzeta prek [[latinščina|latinščine]] in [[grščina|grščine]] (''Darej'', ''Elija'', ''Kristus'');
* imena vladarskih (in nekaterih plemiških) rodovin: ''Burboni'', ''Habsburžani''
* redka druga imena znanih zgodovinskih oseb: ''Petrarka'', ''Kolumb'', ''Galilej'', ''Luter'';
* navadno svetniška imena: ''Franc Ksaver'', ''Franćišek Asiški'', ''Don Bosko'';
Vrstica 10 ⟶ 12:
* imena vladarjev in [[papež]]ev: ''Elizabeta'', ''Franc Jožef'', ''Janez XXIII.'';
* lahko tako tudi slengovska imena, npr. ''Majk'', ''Džimi''.
=== Podomačenje zemljepisnih lastnih imen ===
Enobesedna zemljepisna lastna imena iz latiničnih pisav veèinoma ohranjajo izvirno podobo: ''Massachusetts'', ''Caen'', ''Köln'', ''Cagliari''. Podomačeno pišemo imena:<ref name=SP/>
* [[država|držav]], dostikrat pa tudi zveznih držav in pokrajin: ''Anglija'', ''Poljska'', ''Švica'', ''Koreja'', ''Teksas'', (''Južna'') ''Karolina'' – ''Turingija'', ''Lacij'', ''Provansa'', ''Kampanja'', ''Kastilja'', ''Tesalija'';
* [[celina|celin]], nekaterih bolj znanih [[otok]]ov in [[polotok]]ov: ''Evropa'', ''Avstralija'', ''Antarktika'' – ''Havaji'', ''Korzika'' – ''Arabija'', ''Peloponez'', ''Jukatan'';
* [[ocean]]ov, morij, večjih [[reka|rek]] in nekaterih večjih [[jezero|jezer]]: ''Atlantik'' – ''Baltik'' – ''Donava'', ''Tibera'', ''Pad'', ''Sena'', ''Ren'', ''Misisipi'', ''Misuri'', ''Bramaputra'', ''Jangcekjang'' – ''Tanganjika'',
''Titikaka'', ''Inari'';
* večjih [[gorovje|gorovij]] in nekaterih [[gora|gor]]: ''Pireneji'', ''Kavkaz'', ''Himalaja'', ''Kordiljere'', ''Kilimandžaro'';
* nekaterih bolj znanih krajev, npr. ''Firence'', ''Pariz'', ''Bruselj'', ''Lizbona'', ''Jeruzalem'', ''Peking'', ''Čikago'', ''Edinburg'';
* nekaterih stavb, objektov: ''Kapitol'', ''Hradčani''.
Tem imenom se pridružujejo tista, ki se pri nas izgovarjajo tako, kakor se pišejo: ''Berlin'', ''London'', ''Madrid'', ''Padova''.<ref name=SP/>
Številna tuja in prevzeta zemljepisna imena danes v slovenščini zasledimo v dveh različicah, tj. kot podomačena in kot [[polcitatna beseda|polcitatna]], pri čemer ima prednost tista, ki se rabi pogosteje (npr. ''Edinburg'' in ''Edinbourg'').<ref>https://www.rtvslo.si/kultura/jezikovni-spletovalec/jezikovni-spletovalec-prevzete-a-ne-prevzetne-besede/422931, vpogled: 26. 9. 2017.</ref> Nekatera starejša poimenovanja, npr. ''Monakovo'' (München), ''Draždani'' (Dresden), ''Solnograd'' (Salzburg), ''Turin'' (Torino), so danes stilno zaznamovana.<ref name=SP/>
== Sklici ==
| |||