Djer: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
infopolje
Octopus (pogovor | prispevki)
ime...
Vrstica 34:
}}
 
'''Djer''', '''Zer''' ali '''Sehti'''<ref>Trigger, Bruce (1983). ''Ancient Egypt: A Social History''. Cambridge University Press. str. 70. ISBN 978-0521284271.</ref> se po sedanji egiptologiji šteje za tretjega [[faraon]]akralja [[Prva egipčanska dinastija|Prve dinastije]] [[Stari Egipt|Starega Egipta]]. Živel je okoli sredine 30. stoletja pr. n. št.<ref>Grimal, Nicolas (1994). ''A History of Ancient Egypt''. Wiley-Blackwell. str. 528. ISBN 0-631-19396-0.</ref> in vladal okoli 40 let. Angleški egiptolog Flinders Petrie naj bi odkril mumificirano podlaket Djera ali njegove žene,<ref>W.M. Flinders Petrie. ''The Royal Tombs of the Earliest Dynasties'', 1901, Part II, London 1901, str. 16-17.</ref> vendar je nemški egiptolog Emile Brugsch njegovo trditev zavrnil.<ref>Salima Ikram, Aidan Dodson. ''The Mummy in Ancient Egypt: Equipping the Dead for Eternity''. Thames & Hudson, 1998, str. 109.</ref>
 
==Ime==
'''Djer''', '''Zer''' ali '''Sehti'''<ref>Trigger, Bruce (1983). ''Ancient Egypt: A Social History''. Cambridge University Press. str. 70. ISBN 978-0521284271.</ref> se po sedanji egiptologiji šteje za tretjega [[faraon]]a [[Prva egipčanska dinastija|Prve dinastije]] [[Stari Egipt|Starega Egipta]]. Živel je okoli sredine 30. stoletja pr. n. št.<ref>Grimal, Nicolas (1994). ''A History of Ancient Egypt''. Wiley-Blackwell. str. 528. ISBN 0-631-19396-0.</ref> in vladal okoli 40 let. Angleški egiptolog Flinders Petrie naj bi odkril mumificirano podlaket Djera ali njegove žene,<ref>W.M. Flinders Petrie. ''The Royal Tombs of the Earliest Dynasties'', 1901, Part II, London 1901, str. 16-17.</ref> vendar je nemški egiptolog Emile Brugsch njegovo trditev zavrnil.<ref>Salima Ikram, Aidan Dodson. ''The Mummy in Ancient Egypt: Equipping the Dead for Eternity''. Thames & Hudson, 1998, str. 109.</ref>
[[Slika:Abydos KL 01-03 n03.jpg|thumb|left|150px|'''Iti''', Djerovo kartušno ime na Abidskem seznamu kraljev]]
 
Na Abidskem seznamu kraljev se tretji kralj imenuje ''Iti'', v [[Torinski kanon|Torinskem kanonu]] je ime poškodovano in se začne iz ''It…'', na [[Maneto]]vem seznamu pa se imenuje ''Uenéphes''.
 
==Dolžina vladanja==
Egipčanski svečenik Maneto, ki je pisal v 3. stoletju pr. n. št., je trdil, da je Djer vladal 57 let. Toby Wilkinson v svoji raziskavi, objavljeni v ''Royal Annals of Ancient Egypt'', poudarja, da mu [[Kamen iz Palerma]], ki je starejši in zato bolj zanesljiv, pripisuje vladavino ''»41 popolnih in delnih let«''.<ref>Toby Wilkinson. ''Royal Annals of Ancient Egypt: The Palermo Stone and Its Associated Fragments''. Kegan Paul International, 2000. str. 79.</ref> Wilkinson ugotavlja, da so leta 1-10 Djerove vladavine ohranjena v registru II Kamna iz Palerma, medtem ko so srednja leta njegove vladavine zapisana v registru II fragmenta C1 v Kairu.<ref>Wilkinson. ''Royal Annals of Ancient Egypt'', str. 258.</ref>
 
==Vladanje==
Pred Djerom je vladala regentka [[Neithotep]], ki je bila morda njegova mati ali stara mati.
 
Dokazi za Djerov obstoj in vladanje so:<ref>[http://www.ucl.ac.uk/museums-static/digitalegypt//chronology/kingdjer.html ''King Djer'']. digitalegypt.</ref>
* grobnica v [[Umm el-Qa'ab]]u v Abidu
* odtisi njegovega pečatnika v grobnicah 2185 in 3471 v [[Sakara|Sakari]]
* napisi v grobnicah 3503, 3506 in 3035 v Sakari
* odtis pečatnika in napisi iz Helwana<ref>Saad 1947: 165; Saad 1969: 82, pl. 94.</ref>
* vrč iz Turaha z Djerovim imenom<ref>Kaiser 1964: 103, sl. 3.</ref>
* slonokoščena tablica UC 16182 iz Abida<ref>Petrie 1925: pl. II.8; XII.1.</ref>
* bakrena široka sekira z njegovim imenom<ref>Tomb 461 in Abydos, Petrie 1925: pl. III.1, IV.8.</ref>
* napis z njegovim imenom v Wadi Halfa, [[Sudan]], katerega pristnost je vprašljiva
 
Napisi na slonovi kosti ali lesu so pisani z zelo zgodnjimi oblikami hieroglifov, ki ovirajo popoln prevod. Etiketa iz Sakare bi lahko prikazovala žrtvovanje ljudi, ki se je prakticiralo v Prvi dinastiji.<ref>Rice, Michael. ''The Power of the Bull''. Routledge, I. izdaja, (4. december 1997), str. 123. ISBN 978-0-415-09032-2.</ref> Slookoščena tablica iz Abida omenja, da je Djer obiskal Buto in Sais v [[Nil]]ovi delti. Eno od njegovih vladarskih let na Kamnu iz Kaira se je imenovalo ''»Leto udara na deželo Setjet«'', za katero se pogosto špekulira, da je [[Sinaj]] ali dežela onkraj njegovih meja.
 
Maneto je trdil, da je Athothes, ki se včasih identificira kot Djer, napisal razpravo o [[Anatomija|anatomiji]], ki je v njegovem času več kot dva tisoč let kasneje še vedno obstajala.
 
==Sklici==