Demokracija: razlika med redakcijama

dodanih 868 zlogov ,  pred 4 leti
m
vrnitev sprememb uporabnika 194.249.145.212 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Rude
m (vrnitev sprememb uporabnika 194.249.145.212 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Rude)
{{drugi pomeni}}
'''Demokracíja''' ([[grščina|grško]] δημοκρατíα (''demokratía'') iz δημος (''demos'' - ljudstvo) in κρατειν (''kratein'' - vladati) oz. kratios(moč, oblast) - »vladavina ljudstva«) je [[Vladavina|oblika vladavine]], v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz [[ljudstvo|ljudstva]]. To lahko svojo pravico izvršuje neposredno; vendar so danes bolj uveljavljeni modeli predstavniške demokracije, v katerih ljudstvo izbere svoje politične predstavnike, ki jim podeli mandat vladanja za določeno časovno obdobje. Tako vzpostavljena oblast se znotraj demokratičnih oblik vladavine običajno deli na tri veje: [[zakonodajna veja oblasti|zakonodajno]], [[izvršilna veja oblasti|izvršilno]] in [[sodna veja oblasti|sodno]]. Te tri veje oblasti svojo funkcijo opravljajo v okviru danih pooblastil in po svoji vesti, državljani pa nad njimi vršijo nadzor in skrbijo, da oblast deluje v skladu z njihovimi individualnimi in družbenimi pričakovanji.
'''Demokracíja''' ([[grščina|allah akbar]] martinov lulček je kot metuljček
 
fuck this shit im out
 
nekoč so
 
== Zgodovina ==
Demokracija, kot jo danes pozna večina držav, se imenuje liberalna demokracija in se izrazito opira na predstavniško telo, ki voljeno po določenem volilnem sistemu, ki je vnaprej uzakonjen. Izvoljeni predstavniki, ki predstavljajo večino, imenujejo vlado ali pa so celo njeni pomembni deležniki. Tako izvoljeni predstavniki odločajo o velikem delu političnih in zakonskih vprašanj vladavine, pri tem pa neredko niso odgovorni svojemu volilnemu okraju, saj šteje njihova izvolitev kot imenovanje celotnega ljudstva. Izvoljeni predstavnik ljudstva kandidira preko politične ali državljanske liste, preko zbiranja podpisov ali podpore nekaterih organov, ki mandat ne črpajo iz istih volitev. Praviloma veliko vlogo pri oblikovanju predstavniškega organa zakonodaje opravljajo [[Politična stranka|politične stranke]]. Podobna pravila veljajo tudi za utemeljevanje oblasti po volitvah lokalne samouprave, pa tudi regionalnih oblasti.
 
Neposredna demokracija z [[Zakon|zakonom]] ali ustavo lahko predvideva vključevanje volivcev v politični proces. PrebivalstvkkoPrebivalstvo lahko pridobi pravico do referenduma, tako zavezujočega kot posvetovalnega, kar politično odgovornost prenese od predstavniškega telesa na same volivce, prebivalce republike.
 
Demokracija je postala močno teoretično načelo za republiko, ki je v veliki meri najpogostejši okvir za demokracijo. Povezava med vladavinami tako na nivoju imena kot [[Ustava|ustave]] zahteva jasno razvidne odnose med predstavniki ljudstva in gospodarstvom, ki vpliva na delovanje republike. Za delovanje demokratične republike je tako ključno omejevanje vpliva posamičnih interesov gospodarstva pri zagotavljanju občega gospodarskega obilja. Omogočanje samostojnega mandata predstavnika ljudstva omogoča tako neodvisnost takšnega predstavnika ob diskreditacijah, aferah in vizionarskih odločitvah. [[Politika|Politik]] je deležen tudi politične odgovornosti kot pripadnik liste ali samo posameznik.