Avgust Pavel: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 17:
 
== Delo ==
Avgust Pavel je znan predvsem kot znanstvenik, in je poleg [[Jožef Košič|Jožefa Košiča]] največji slovenski [[književnik]] in znanstvenik na [[Madžarska|Madžarskem]]. Napisal je knjigo o glasoslovju [[Cankova|cankovskega]] narečja ('''A vashidegkúti szlovén nyelvjárás hangtana''', [[Budimpešta|Budapest]] [[1909]]) in več etnoloških razprav. O odprtih ognjiščih v kuhinjah [[Porabski Slovenci|porabskih Slovencev]] je pisal v madžarščini s [[Slovensko Porabje|porabskimi]] izrazi o notranjščini hiš, za orodje in posodje. V razpravi o lovu na brinovke pri [[Slovensko Porabje|Porabcih]] opisuje pripravo naza lov in njegov potek tudi v porabskem narečju.<br>
Avgust Pavel je napisal še več razprav o [[Matija Korvin|Kralju Matjažu]] v slovenskem ljudskem izročilu in o kulturnih stikih med Slovenci in Madžari. Prevedel je več slovenskih pesmi in črtic v madžarščino, med drugim [[Ivan Cankar|Cankarjeve]] povesti in romane, kot sta ''[[Hlapec Jernej in njegova pravica|Hlapec Jernej in njegova pravica]]'' in ''[[Na klancu|Na klancu]]''.<br>
 
Poleg znansvenoraziskovalnega dela je Avgust Pavel pisal tudi pesmi. Izdal je dve pesniški zbirki v madžarščini. Pesmi je pisal tudi v prekmurskem narečju, in jih je objavil v ''Marijinem listu'' ([[1907]]), ''Kalendarju'' ([[1907]]) in ''Novinah'' ([[1915]]-[[1917]]). Pavlove slovenske pesmi spadajo med najboljšo prekmursko narečno liriko.