Vespazijan I. Gonzaga: razlika med redakcijama

Vespasiano popravljeno v Vespazijan
m (Sonja cestnik zadnek je premaknil(-a) stran Vespasiano I. Gonzaga na Vespazijan I. Gonzaga)
(Vespasiano popravljeno v Vespazijan)
{{Infopolje oseba}}
 
'''VespasianoVespazijan I. Gonzaga-Colonna''' (rojen 6. decembra 1531 v [[Fondi]]ju, umrl 26. ali 27. februarja 1591 v [[Sabbioneta|Sabbionet]]<nowiki/>i) je bil italijanski plemič iz stranske veje rodbine [[družina Gonzaga|Gonzaga]] iz [[Mantova|Mantove]]. Od leta 1568 do 1578 v Španiji kot svetovalec [[Filip II. Španski|Filipa II.]], od leta 1571 kot podkralj [[Navarra|Navarre]] in od 1575 kot podkralj [[Valencija|Valencie]]. V glavnem je bil odgovoren za [[trdnjava|trdnjave]]. Med drugim je zgradil [[citadela|citadelo]] [[Pamplona|Pamplone]] in obrambo [[Alicante]]ja in Peñíscola. Od leta 1554 naprej je VespasianoVespazijan I. Gonzaga spremenil [[Lombardija|lombardski]] kraj [[Sabbioneta]] v sodobno, idealno trdnjavsko in svoje rezidenčno mesto. Leta 1585 ga je Filip II. odlikoval z [[Red zlatega runa|redom zlatega runa]].
 
== Otroštvo in mladost ==
VespasianoVespazijan, ime, ki ustreza rimskemu cesarju, je prišel iz stranske veje Gonzagdružine Gonzage iz Mantove. Bil je sin Luigija Gonzage in Isabelle Colonna, ki je prišla iz visoke rimske aristokracije. Po očetovi zgodnji smrti je za Vespasiana skrbela teta Julija Gonzaga, medtem ko se je njegova mati poročila z nekdanjim veleposlanikom v Neaplju in cesarskim generalom Filipom di Lanojem. Julija Gonzaga je bila lepa in intelektualna ženska, na njenem dvoru pa se je srečevala neapeljska inteligenca. Zato je mladi VespasianoVespazijan dobil odlično humanistično izobrazbo. Leta 1540 je umrl Vespazijanov dedek LudovicoLudoviko, ki mu je zapustil Sabbioneto, njegovo kasnejšo rezidenco in pripadajočo antično zbirko. VespasianoVespazijan je bil poslan v [[Valladolid]] v Španiji, za nadaljnje izobraževanje na kraljevem dvoru, kjer je postal častni družabnik 17-letnega infanta Filipa (kasneje kralja Filipa II.). VespasianoVespazijan je tri leta preživel na dvoru [[Habsburžani|Habsburžanov]] in bil odlično usposobljen. Poudariti je treba njegovo usposabljanje na področju [[matematika|matematike]] in [[arhitektura|arhitekture]], ki ju je uporabljal pri nadaljnjih gradbenih dejavnostih. Nadalje je razvil dobre odnose s cesarjem in s Filipom. Leta 1548/49 je spremljal Filipa na potovanju v Nemčijo in Italijo. <ref name="Marten 2000">{{Cite book| last = Marten| first = Bettina| title = Vespasiano Gonzaga – ein Außenseiter im Familienbild| date = 2000}}</ref>
 
== Prva poroka ==
 
== Druga poroka ==
Leta 1564 se je VespasianoVespazijan poročil s hčerko vojvode Aragona, Ano Aragonsko. Povezava s kraljevsko hišo Aragon je pomenila prestižno zmago za VespasianaVespazijan, saj je bila Ana tudi sestrična pete stopnje Filipa II. Ana Aragonska je umrla po treh letih zakona leta 1567.
 
== Kariera in tretja poroka ==
Po smrti druge žene se VespasianoVespazijan v celoti osredotočil na svojo kariero pod kraljem Filipom II. Bil je podkralj Navare v letih 1571/72, nato je delal v severni Afriki in od 1575 do 1578 bil podkralj v Valenciji. Medtem ko je bil v Navari in Valenciji, je bil vpleten tudi v lokalne širitve mest. V Navari je razširil utrdbe Pamplone in San Sebastiana in kot podkralj Valencije zgradil dva nova [[bastijon]]a v Pegniscoli. Ideje je prinesel tudi v Sabbioneto. Leta 1575 ga je cesar [[Rudolf II. Habsburški |Rudolf II.]] imenoval za vojvodo. Leta 1580 je njegov edini sin Luigi umrl, glede na govorice, po očetovi krivdi. Vojvoda je padel v melanholijo in prekinil svojo vojaško kariero. Leta 1582 se je poročil z Magharito Gonzaga, hčerko Cesare I. Gonzaga. Vendar pa iz tega zakona ni dobil nobenega otroka, kot tudi ne iz njegovega prvega zakona. Njegov edini otrok, njegova hčerka Isabella, se je poročil leta 1584 z Luigijem Caraffo, princ Stigliana (v [[Bazilikata]]). Leta 1585 ga je kralj Filip II. odlikoval z redom zlatega runa (''Toson d'oro''). Leta 1591 je VespasianoVespazijan umrl v starosti 60 let.
 
== Sabbioneta ==
[[Sabbioneta]] je bila nepomembna vasica blizu Mantove. Njeno ime pomeni »peščeno (latinsko ''Sabbia'') zemljišče, zgrajeno na kopnem«. VespasianovaVespazijanova gradbena dejavnost naj bi omogočila postati eno od [[idealno mesto|idealnih mest]] [[renesansa|renesanse]]. Sabbioneto je nasledil leta 1540 od svojega dedka Ludovica. Med VespasianovoVespazijanovo mladoletnostjo je bil njegov varuh kardinal Ercole in Ferrante Gonzaga je poskrbel za vladanje v Sabbionetu. Po poroki z Diana di Cordona je VespasianoVespazijan preselil svoje bivališče in začel s prvimi gradbenimi deli. Po smrti njegove žene se je posvečal Sabbionetu in osebno skrbel za širitev mesta. Leta 1562 je odredil prisilno preselitev prebivalcev okolice v novo mesto. V istem letu je bila odprta tudi Akademija humanističnega izobraževanja, ki jo je vodil Marius Nizolius (Mario Nizzoli). VespasianoVespazijan si je prizadeval pripeljati učenjake na svoj dvor in zaradi relativno visokega deleža izobraženih moških v populaciji so Sabbioneto sodobniki imenovali tudi ''piccola atene''. Leta 1575 je bil VespasianoVespazijan imenovan za vojvodo, Sabbioneta pa je dobila mestne pravice, ki jih je podelil cesar [[Maksimilijan II. Habsburški |Maksimilijan II.]]. V zadnjih letih se je VespasianoVespazijan v celoti osredotočil na gradbene dejavnosti v Sabbioneti, ki pa je po njegovi smrti izgubila svoj pomen <ref>{{Cite book| publisher = Fischer Taschenbuch Verlag| isbn = 978-3-596-10532-8| last = Confurius| first = Gerrit| title = Sabbioneta oder Die schöne Kunst der Stadtgründung| date = 1991}}</ref> Okoli 1590 zgrajeno gledališče, je v Sabbionetu, skupaj s [[Teatro Olimpico]], najstarejša stavba v Evropi, zgrajena je po načrtih [[Vincenzo Scamozzi| Vincenza Scamozze]].
 
== Sklici ==