Trbovlje: razlika med redakcijama

dodanih 6.420 zlogov ,  pred 4 leti
m
vrnitev sprememb uporabnika 149.62.116.209 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Sporti
(GFFDJFTDHGFHGTFJ)
m (vrnitev sprememb uporabnika 149.62.116.209 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Sporti)
|twin1_country = {{FRA}}
|footnotes =
}}
 
'''Trbovlje''' ({{Audio|Sl-Trbovlje.oga|izgovorjava}}) so s 17.500 prebivalci 9. največje [[mesto]] v Sloveniji, največje mesto v [[Zasavje|Zasavju]] in hkrati tudi kulturno ter upravno središče [[Zasavje|Zasavja]] in središče [[občina Trbovlje|občine Trbovlje]].
 
Raztezajo se v ozki in več kot 7 km dolgi dolini s pretežno strnjeno zazidavo. Prvotnemu mestu je več kot dvesto let let delovanja rudnika močno spremenilo podobo. Izginili so nekdanji pritoki Trboveljščice (Limbarski, Dobrniški in Lakonški potok), pa tudi vasi s temi imeni so žrtvovali rudniku. Danes so Trbovlje delavsko mesto, ki se je razvilo v letih socialistične izgradnje. Rudnik, [[Cementarna Trbovlje|cementarna]] in [[termoelektrarna]] s svojim [[Trboveljski dimnik|dimnikom]] mu dajejo pečat.
 
Trbovlje so eno redkih mest pri nas, ki so mesto postale šele 1952. leta. Takrat so tudi izdelali urbanistični načrt, ki je predvidel širjenje mesta ob novi glavni cesti. Težišče mesta je bilo predvideno na Vodah in pred Lokami, ki takrat še niso bile pozidane. K mestu se prištevajo tudi soseske, ki se vzpenjajo po bregovih nad dolino.
 
== Zgodovina ==
 
Trbovlje so mesto od sredine 20. stoletja, vendar so se ljudje v teh krajih naseljevali že davno prej, o čemer pričajo najdbe (kamnito kladivo v Lakonci in druge). Naselja so bila majhna, večinoma le nekaj kmetij. Vpisane pa so že v Otokarjevem urbarju (1265). Kasneje se je število kmetij le počasi povečevalo, saj je bila zemlja skopa in bilo jo je malo. Sprva so se naseljevali na vrhovih. Tam so sredi [[19. stoletje|19. stoletja]] zgradili cesto. Z njo so povezali dolino s Savinjsko dolino. Obsavsko cesto proti [[Hrastnik]]u in [[Zagorje ob Savi|Zagorju]] so gradili [[Nemci]] med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]].
 
Ob [[Sava|Savi]] v dolini je zelo malo prostora, zato je bilo tam kmetij malo, največ ob sotočjih potokov. Na levem bregu v naselju Na Savi so bile samo tri (Južnova, Savškova in Bregarjeva). Ob Belih slapovih je še videti razvaline navigacijskega poslopja, ki je bilo zgrajeno za časa [[cesarica|cesarice]] [[Marija Terezija|Marije Terezije]], saj so tod pristajali brodniki z ladjami, ki so vozile po Savi. Na meji z zagorsko občino je bila do nedavnega graščina Prusnik iz prve polovice 18. stol. Takrat so Savo regulirali in zgradili kanal skozi Bele slapove in brzice. Tukaj so zgradili hlev za vprežno živino, ki je vlekla [[ladja|ladje]] navzgor. Po izgradnji železnice je plovba po mestoma nevarni Savi ponehala.
 
[[Slika:Trbovlje-SZ.JPG|thumb|left|220px|[[Železniška postaja Trbovlje]]]]
 
Prva gradnja železnice, ki je bila za tiste čase še posebno zahteven projekt, je pripeljala v Trbovlje in druga mesta ob [[železnica|železnici]] veliko delavcev od drugod, predvsem iz Italije. Nekmečko prebivalstvo pa je bilo tukaj že prej, saj so premog začeli kopati Maurerjevi že leta 1804 v Lakoncah. Leta 1847 je erar ustanovil rudnik na Vodah, leta 1867 ga je prevzela Vodenska premogokopna družba in ga leta 1873 prodala Trboveljski premogokopni družbi. Istega leta so odkupili tudi Maurerjev rudnik in tako so bili vsi rudniki v Trbovljah združeni.
 
Pred dograditvijo Južne železnice so vsi premogovniki na območju Zasavja imeli težave s [[transport]]om [[premog]]a. Maurerjevi so postavili steklarno, kopanje premoga pa opustili. Po dograditvi železnice so se razmere za prodajo premoga bistveno izboljšale, saj je bila prav železnica velik porabnik premoga. Leta 1873 je Trboveljska premogokopna družba steklarno opustila in jo preuredila v delavska stanovanja.
 
Cementarno so zgradili leta 1876, upravno poslopje so postavili tik nad strugo Trboveljščice. [[Apnenec]] za cement so sprva dobivali za [[Klek, Trbovlje|Klekom]] in v [[Retje nad Trbovljami|Retju]].
 
Istega leta so zgradili bolnišnico, šolo pa leta 1892.
 
V tem času je imela v Trbovljah največ veljave [[nemščina]]. Le redki narodno zavedni Slovenci so si prizadevali za uveljavljanje slovenskega jezika. Med njimi je bila [[Ana Dimnik]], gostilničarka. Gostilna Dimnik še stoji tam, kjer se cesta razcepi v Cesto oktobrske revolucije in v ulico Sallaumines (imenovana po francoski občini [[Sallaumines]], ki je od leta 1964 pobratena s Trbovljami). Obrtniška cesta (prej Cesta oktobrske revolucije) vodi proti starim Trbovljam. Ob vhodu vanje je Peklarjeva (tudi Arzenškova) grofovska hiša z večkapno streho, katere osnova izvira morda še iz časa [[celjski grofje|celjskih grofov]].
 
Na burne dogodke po prvi svetovni vojni spominjata Cesta 1. junija in Trg Franca Fakina. 1. junija leta 1924 so se delavski mladinci spopadli z Orjuno, Franc Fakin pa je bil tistega dne žrtev političnega nasilja.
 
== Ljudje, povezani s Trbovljami ==
 
{{col-begin}}
{{col-2}}
* [[Jože Ciuha]], slikar
* [[Janez Knez]], slikar
* [[Bogdan Barovič]], politik
* [[Aleš Gulič]], poslanec
* [[Stojan Batič]], kipar
* [[Jožef Hašnik]], župnik in pesnik
* [[Ana Dimnik]], gostilničarka in zavedna Slovenka
* [[Tončka Čeč]], narodna junakinja
* [[Miha Marinko]], narodni heroj in politik
* [[Janko Drnovšek]], gradbeni inženir in strokovni pisatelj
* [[Boris Hamrla]], rudarski inženir in strokovni pisec
* [[Anton Kuder]], pravnik in strokovni pisec
* [[Jože Pirš]], strokovni pisec
* [[Mihael Gunzek]], klarinetist
* [[Ciril Ličar]], pianist
{{col-2}}
* [[Marija Jamar-Legat]], literarna zgodovinarka
* [[Edvard Salezin]], kipar
* [[Tomo Pitamic]], zdravnik in strokovni pisec
* [[Ciril Škerjanec]], violončelist
* [[Elda Piščanec]], slikarka
* [[Milan Rijavec]], slikar
* [[Tone Seliškar]], pesnik
* [[Ludvik Mrzel]], pesnik
* [[Avgust Šuligoj]], organizator in vodja pevskega zbora rudarske mladine
* [[Janez Knez]], akademski slikar
* [[Tanja Ribič]], pevka in igralka
* [[Alojz Zupan]], klarinetist
* [[Uroš Zupan]], pesnik in esejist
* [[Mirko Bivic]], dirkač
* [[Andrej Malgaj]], dirkač in mehanik
{{col-end}}
 
== Sakralna dediščina ==
 
* [[Cerkev sv. Martina, Trbovlje]]
* [[Cerkev sv. Miklavža, Loke]]
* [[Cerkev sv. Križa, Retje]]
* [[Cerkev sv. Katarine, Čeče]]
* [[Cerkev sv. Marka, Ostenk]]
* [[Cerkev Marije Matere Cerkve, Trbovlje]]
 
== Viri ==
 
* Krajevni leksikon Slovenije, SAZU Ljubljana, 1976
{{Opombe}}
 
== Zunanje povezave ==
 
{{Zbirka|Category:Trbovlje}}
{{Wikipotovanje|Trbovlje}}
* http://www.trbovlje.si/
 
{{Trbovlje}}
{{Mesta-Slovenija}}
{{SloNaselje-stub}}
 
[[Kategorija:Naselja Občine Trbovlje]]