Vojvodina Ferrara: Razlika med redakcijama

|status = [[fevd]] [[Papeška država|PapapeškePapeške države]]<br/>in [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]

|continent = EvropeEvropa

|event1 = vojvodina Modena in Reggio postanedapostaneta vojvodini

|government_type = ne suverenanesuverena monarhija

'''Vojvodina Ferrara''' (italijansko ''Ducato di Ferrara'') je bila suverena država v današnji severni Italiji. VelikaZavzemala je bila približno 1100 km2km² ozemlja južno od reke [[Pad]] v dolinodolini spodnjega toka reke Reno, vključno z mestom Ferrara. Območju je vladala [[rodbina Este]] iz leta 1146 kotKot [[vazal]]i [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] so območje od leta 1146 obvladovali člani [[rodbina Este|rodbine Este]].

Leta 1471 je bilo ozemlje preneseno iz cesarstva preneseno v [[Papeška država|Papeško državo]]. BorsoBorsa d'EsteEsteja, ki je bil že vojvoda Modene in Reggia, je bil imenovan za vojvodo Ferrare od [[papež Pavel II.|papeža]] Pavlaimenoval II.]]za vojvodo Ferrare. Borso in njegovi nasledniki so vladali Ferrari kot suvereni državi do leta 1597, ko je prišla pod neposredno papeško oblast.

[[File:Ferrara-1600.jpg|thumb|left|150px|Ferrara, obzidje in jarek, okoli 1600.]]

PorekloIzvor Ferrare je negotovonegotov. Verjetno so jo naselili prebivalci lagun pri ustju reke Pad. ObstajataNašli so dve zgodnji središči naseljaposeljenosti: eno krogje okrog stolnice, [1] drugo, bizantinska hiša (''castrum bizantino''), ki je okrožjev okrožju San Pietro, na nasprotni obali, kjer se Primaro izliva v Volano kanal Volano. Ferrara seje najprejprvič pojaviomenjena v dokumentu [[Langobardi|lombardskegalangobardskega]] kralja [[Deziderij Langobardski |Deziderij]]a leta 753. leta [2] kot mesto, ki je delbilo Ravenskegadel [[Eksarhati na Apeninskem polotoku |egarhataeksarhata]] Ravena. Deziderij je leta 757 prisegel za ''ducatus ferrariae'' ("vojvodino Ferrara") [[papež Štefan II.|papežu Štefanu II.]]

Leta 984 je Ferraro dobil kot fevd Tedaldo, grof Modene in Canossa, nečak cesarja [[Oton I. Veliki|Otona I.]]. Ferrara je postala neodvisenneodvisna, toda leta 1101 jo je oblegala in prevzela [[Matilda Toskanska]]. V tem času so jo večinoma obvladovale številne velike družine, med njimi pomembna družina Adelardi (ali Aleardi).

Leta 1146 je umrl Guglielmo II. Adelardi, zadnji iz rodbine Adelardi, in njegova posest je prešla kot dota njegovinjegove nečakinjinečakinje Marcheselli,Marcheselle inprešla dona Obizza I. iz rodbine Este. Med novo nastalo družino in ugledno družino Salinguerra je prišlovladalo do precejšnje sovražnostisovraštvo, vendar se je po precejšnjih borbahbojih Azzo VII. iz Este leta 1242 ustoličil kot dosmrtni [[podeštat]]. Leta 1259 je Azzo v bitki premagal Ezzelina III. da Romano iz Verone. Nasledil ga je Azzov vnuk, Obizzo II. (1264-12931264–1293) in leta 1264 postal dosmrtni vladar mesta Ferrara.

Rodbina Este se je odslej preselila v Ferraro. Obizzo je leta 1288 postal še gospodar bližnje [[Modena|Modene]] in leta 1289 [[Reggio Emilia|Reggia]].

Niccolò III. (1393-14411393–1441) je izjemno veličastno sprejel nekaj papežev z izjemno veličastnostjo, še posebej [[Papež Evgen IV.|Evgena IV.]], ki je tam leta 1438 vodil koncil. Leta 1452 je cesar [[Friderik III. Habsburški|Friderik III.]] dodelil NiccolòjevemuNiccolovemu sinu in nasledniku BorsoBorsu cesarski fevd Modena in Reggio. (Istegatega leta se je v Ferrari rodil [[Girolamo Savonarola]].). Leta 1471 je bila Ferrara uradno priznana kot fevd Papeške države, Borso pa je postal vojvoda Ferrara. Ercole I. (1471-15051471–1505) je nadaljeval vojno z Benetkami in povečal veličastnost mesta.

[[File:1520 Veneto Idealbildnis einer Kurtisane als Flora anagoria.JPG|thumb|left|upright|''Portret ženske'', Bartolomeo Veneto, domnevno LucreziaLukrecija Borgia.]]

Ercole I. Este je bil eden najpomembnejših pokroviteljev umetnosti v poznem 15. in zgodnjem 16. stoletju v Italiji po [[Medičejci]]h. VMed časusvojim svojega vladanjavladanjem je Ferrara postala kulturnikulturno centersredišče, znana tudi zapo glasboglasbi in vizualnevizualni umetnosti. Slikarji so vzpostavili povezave s flamskimi umetniki in njihovimi tehnikami ter izmenjavali vplive v barvah in izbiri kompozicije.

Skladatelji so prišli v Ferraro iz številnih delov Evrope, zlasti iz Francije in [[Flandrija|Flandrije]]. [[Josquin des Prez]] je delal za vojvodo Ercola (zanj je napisal mašo ''Hercules dux Ferrariæ''). [[Jacob Obrecht]] je dvakrat prišel v Ferraro (in umrl med izbruhom [[kuga|kuge]] v letuleta 1505). [[Antoine Brumel]] je bil glavni dvorni glasbenik od leta 1505. Alfonso I., Ercolov sin, je bil tudi pomemben pokrovitelj; njegov odnos do instrumentalne glasbe je omogočil, da je Ferrara postala pomembno središče komponiranja za [[lutnja|lutnjo]].

[[Arhitektura]] Ferrare je izkoristila genija Biagia Rossettija, ki ga je leta 1484 pozval Ercole I., da bi preoblikoval načrt mesta. Rezultat ''Addizione Erculea'' je med najpomembnejšimi in najlepšimi primeri urbanističnega načrtovanja renesanse in je prispeval k izbiri Ferrare kot območja Unescove svetovne dediščine UNESCO-a. <ref>Unesco [http://whc.unesco.org/en/list/733]</ref>

Alfonso se je poročil z zloglasno LucrezijoLukrecijo Borgia in z uspehom nadaljeval vojno z Benetkami. Leta 1509 ga je izobčil [[papež Julij II.]] in leta 1512 je premagal papeško vojsko, ko je branil [[Ravenna|Ravenno]]. (Gaston de Foix je padel v tej bitki, kot Alfonsov zaveznik.). LucreziaLukrecija je skupaj z drugimi člani rodbine Este pokopana v samostanu svetega Rešnjega telesa (Corpus Domini).

Alfonso je sklenil mir z naslednjimi papeži. Od leta 1518 naprej je bil pokrovitelj [[Ludovico Ariosto | Ludovica Ariosta]]. Njegov sin Ercole II. se je poročil zs Renée iz Francije, hčerohčerko [[Ludvik XII. Francoski|Ludvika XII.]] Renée iz Francije. Tudi med njegovo vladavino (1534-15591534–1559) so krasili Ferraro.

[[File:DelacroixTasso.jpg|thumb|150px|''Torquato Tasso v bolnicibolnišnici St.svete AnnAne v Ferrari'', [[Eugène Delacroix]].]]

Njegov sin Alfonso II. se je poročil z Lucrezio di Cosimo de' MediciLukrecijo, hčerko velikega vojvode [[Cosimo I. Medičejski|Cosima I.]] iz Toskane, potem Barbaro Avstrijsko, sestro cesarja [[Maksimilijan II. Habsburški| Maksimilijana II.]] in končno z Margherito Gonzaga, hčerko vojvode iz Mantove. Dvignil je slavo Ferrare na najvišjo točko in bil pokrovitelj [[Torquato Tasso|Tassa]], [[Giovanni Battista Guarini |Guarinija]] in [[Cesare Cremonini (filozof)|Cremoninija]] ter favoriziraldajal umetnostprednost umetnosti in znanostznanosti. V časuMed vladavinevladanjem Alfonsa II. je Ferrara ponovno razvila razkošen dvor z impresivnoveličastno glasbeno ustanovo, ki je v Italiji tekmovala samo s sosednjim mestom [[Benetke]] in tradicionalnimi glasbenimi centri, kot so [[Rim]], [[Firence]] in [[Milano]]. [[Skladatelj]]i, kot so Luzzasco Luzzaschi, Lodovico Agostini in kasneje [[Carlo Gesualdo]], so predstavljali avantgardistično težnjo skladateljev, ki so pisali za nadarjene virtuozne izvajalce, med njimi znaniza ''concerto di gonnedonne'' – za tri virtuozne ženske pevke: Laura Peverara, Anna Guarini in Livia d'Arco. [[Vincenzo Galilei]], glasbeni teoretik, je hvalil delo Luzzaschija in [[Girolamo Frescobaldi |Girolama Frescobaldija]], ki je študiral z njim.

Mesto je leta 1570 močno prizadel [[potres]] leta 1570.

Ko je Alfonso leta 1597 umrl, ni imel legitimnegazakonitega moškega dediča. Este posestiPosesti je podedoval Alfonsov bratranec Cesare d'Este., Vendarvendar pa zapuščine ni priznal [[papež Klemen VIII.]] zapuščine ni priznal. Ferrara je bila kot nezaseden papežev fevd papeža. Rodbina Este je obdržala Modeno in Reggio, ki so jihju imeli do 1796, razen kratkih vmesnih obdobij.

[[File:Michele di Luca dei Coltellini - Madonna and Child Enthroned with Saints - Walters 37880.jpg|right|thumb|Oltar umetnika MicheleMichela di LucaLuce dei Coltellini, je bil nekočvčasih v uničeni cerkvi svetega Andreja v Ferrari. .<ref>{{cite web |publisher= The Walters Art Museum |url= http://art.thewalters.org/detail/1627 |title= Madonna and Child Enthroned with Saints}}</ref> The Walters Art Museum. v Baltimoru]]

*Borso 1450-14711450–1471 (Dukevojvoda ofModene Modenain andReggia Reggio fromod 1452, Duke ofvojvoda FerraraFerrare fromod 1471)

*Ercole I. 1471-15051471–1505

*Alfonso I. 1505-15341505–1534

*Ercole II. 1534-15591534–1559

*Alfonso II. 1559-15971559–1597

**1597- – prešla v Papeško državo