|
}}
}}
'''Ferrara''' (emilijsko ''Frara'') je mesto in občina v [[italijanske dežele|deželi]] [[Emilija - Romanja| Emiliji - Romanji]] v severni [[Italija|Italiji]] in glavno mesto [[italijanske pokrajine|pokrajine]] Ferrara 50 km severovzhodno od [[Bologna|Bologne]], ob kanalu Volano, ki je krak glavnega toka reke [[Pad]] 5 km severno od mesta. Ima široke ulice in številne palače iz 14. in 15. stoletja, ko je mestu vladala [[rodbina Este]]. Zaradi svoje lepote in kulturne pomembnosti jo je Unesco uvrstil na seznam svetovne dediščine<ref>Unesco [http://whc.unesco.org/en/list/733]</ref>. Sodobni časi so prinesli obnovo industrijske dejavnosti. Ferrara je ob glavni železniški progi iz Bologne do [[Padova|Padove]] in [[Benetke|Benetk]] inter krakov v [[Ravena|Raveno]], Poggio Rusco in Codigoro.
== Zgodovina ==
== Demografija ==
Leta 2007 je bilo v Ferrari 135.369 prebivalcev, od tega 46,8 % moških in 53,2 % žensk. Mladoletnikov (otroci, stari 18 let, in mlajši) je bilo 12,28 odstotka v primerjavi z upokojenci, ki jih je bilo 26,41 odstotka. Italijansko povprečje je 18,06 % (mladoletnikov) in 19,94 % (upokojencev). Povprečna starost prebivalcev Ferrare je 49 v primerjavi z italijanskim povprečjem, ki je 42. V petih letih med letoma 2002 in 2007 se je število prebivalcev v Ferrari povečalo za 2,28 %, medtem ko se je v Italiji kot celoti povečalo za 3,85 %. [4]. Ferrara je znana kot najstarejše mesto z več kot 100.000 prebivalci, pa tudi mesto z najnižjo stopnjo rodnosti.
Od leta 2006 je bilo 95,59 % prebivalcev Italijanov. Največje priseljenske skupine so bile iz nekaterih evropskih držav (večinoma iz Ukrajine in Albanije: 2,59 %), severne Afrike 0,51 % in vzhodne Azije 0,39 %. Mesto je pretežno rimskokatoliško z nekaj pravoslavnimi kristjani in judovsko skupnostjo.
=== Mestne in posvetne znamenitosti ===
Mesto je še vedno obkroženo z več kot 9 kilometri '''antičnega [[obzidje|obzidja]]''', večinoma zgrajenega v 15. in 16. stoletju. <ref>[http://www.comune.fe.it/turismo/inglese/1mura.htm Ferrare city website].</ref> Poleg mesta [[Lucca|Lucche]] ima Ferrara najbolje ohranjeno [[renesančna arhitektura|renesančno]] obzidje v Italiji.
Veličasten '''[[grad Estense]]''' (''Castello Estense'') iz opeke, ki je v samem središču mesta, je ikona Ferrare. Grad, zgrajen leta 1385, je obkrožen z [[obrambni jarek|jarkom]] s štirimi velikimi [[bastijon]]i. Paviljoni na vrhu stolpov iz 16. stoletja so bili prenovljeni.
'''Mestna hiša''', prenovljena v 18. stoletju, je bila prejšnja rezidenca rodbine Este. V bližini je nekdanja stolnica svetega Jurija. [[romanska arhitektura|Romanski]] spodnji del glavnega pročelja in stranske fasade so bile prvič končane leta 1135. Po zdaj izgubljenem napisu je cerkev naročil Guglielmo I. Adelardi (1146). Skulpturo glavnega portala je podpisal NicholaNiccolo (Nicholaus), omenjen v izgubljenem napisu omenjen kot romanski cerkveni [[arhitekt]]. Zgornji del glavne fasade s poševnimi [[arkada]]mi izvira iz 13. stoletja. Zleknjeni levi, ki ščitijo vhod, so kopije izvirnikov, zdaj so v [[narteks]]u cerkve. Različni [[relief (umetnost)|relief]]i iz 13. stoletja, ki prikazujejo ''[[Sodni dan |poslednjo sodbo]]'', so v drugem nadstropju verande. Notranjost je bila obnovljena leta 1712 v [[baročna arhitektura|baročnem]] slogu. [[Zvonik]] (''campanille'') v renesančnem slogu je iz let 1451–1493, vrh pa je bil dodan konec 16. stoletja. Je še vedno nepopoln, manjkata eno dodatno nadstropje in koničast vrh, kar je razvidno iz številnih zgodovinskih natisov in slik.
V bližini je '''Ferrarska univerza'''; univerzitetna knjižnica hrani del rokopisa [[Besneči Roland ]] (''Orlando furioso'') in pisma [[Torquato Tasso | Torquata Tassa]]. Znana diplomanta sta [[Nikolaj Kopernik]] (1503) in [[Paracelsus]]. V kampusu je tudi botanični vrt.
V primerjavi z drugimi mesti so v Ferrari številne palače iz obdobja ''quattrocento'' (zgodnja renesansa), ki pogosto ohranjajo [[terakota|terakotne]] dekoracije, čeprav je večina sorazmerno majhna. Med njimi so tiste v severni četrti (zlasti štiri na križišču dveh glavnih ulic), ki jih je Ercole I. dodal v letih 1492–1505 po načrtih Biagia Rossettija in se zato imenujejo ''Addizione Erculea''.
Med najlepšimi palačami je '''Palazzo dei Diamanti''' (Palača diamantov), ki se imenuje po diamantnih kamnih, v obliki katerih so izdelani kamniti bloki fasade. V palačinjej jeso Narodnaarheološki muzej in drugi muzeji ter pinakoteka, galerija slik z veliko zbirko šoleslik izslikarjev Ferrareferrarske šole, ki se je v drugi polovici 15. stoletja prvič uveljavila s [[Cosimo Tura| Cosimom Turom]], [[Francesco del Cossa|Francescom Cosso]] in Ercolejem dei Robertijem. Znani mojstri ferrarske šole iz 16. stoletja so [[Lorenzo Costa]] in [[Dosso Dossi]], najuglednejša sta [[Girolamo da Carpi]] in [[Benvenuto Tisi]] (il Garofalo).
'''Casa Romei''' (Romeieva hiša) je morda najboljnajlepše ohranjena renesančna stavba v Ferrari. Bila je rezidenca Giovannija Romeia, povezanimki zje rodbino Estebil zaradi poroke povezan z rodbino Este. Verjetno je delo dvornega arhitekta Pietra Bona Brasavole. Palačo so zasedle nune svetega Rešnjega telesa (Corpus Domini), kar je preprečilo njeno uničenje. Večina dekoracije v notranjih prostorih je bila ohranjena. V Sibilini sobi je cikel [[freska|fresk]] s prvotnim terakotnim kaminom, na katerem je grb Giovannija Romeia, v Sobi prerokov (''Saletta dei Profeti'') so prikazane [[alegorija|alegorije]] iz [[Sveto pismo|Biblije]], tudi v drugih sobah, ki jih je naročil [[kardinal]] Ippolito d'Este inter jih je naslikala šola Camilla in CesaraCesareja Filippija (16. stoletje).
'''[[Palača Schifanoiev]]''' (''Palazzo Schifanoia'' – ''sans souci'') je bila zgrajena leta 1385 za Alberta V. d'Este. Palačo krasijo freske, ki prikazujejo življenje Borsa d'Esteja, znake zodiaka in alegorične predstavitve mesecev. Preddverje je bilo opremljeno s [[štukatura]]mi Domenica di Parisa. V stavbi so tudi fine pesmarice z [[Miniatura (umetnost) |miniaturami]] ter zbirka kovancev in renesančnih medalj.
Mestni zgodovinski arhivi imajo precej zgodovinskih dokumentov, ki se začnejo s 15. stoletjem. Škofijski zgodovinski arhiv je starejši, omenjen v dokumentih iz leta 955, in vsebujehrani dragocene dokumente, ki so jih v stoletjih zbirali duhovniki.
* PalačaMassarijeva palača (Palazzo Massari) (muzej sodobne in moderne umetnosti s kiparskimparkom s vrtomkipi),
* Gledališčegledališče ''Teatro Comunale'',
* Hišahiša pesnika [[Ludovico Ariosto| Ludovica Ariosta]], ki jo je postavil po letu 1526 in v kateri je umrl leta 1532.,
* Palača [[Ludovico Sforza |Ludovica il Mora]],
* Palazzina di Marfisa d'Este (manjša Marfisina palača, Marfisa je bila nezakonita hčerka Francesca d'Este).
* Palazzina di Marfisa d'Este
=== Cerkve, samostani in sinagoga ===
V '''Samostanu svetega Rešnjega telesa (Corpus Domini)''' so grobnice rodbine Este, med katerimi so Alfonso I., Alfonso II., Ercole I., Ercole II., [[Lucrezia Borgia]], Eleanora Aragonska in drugi.
'''Ferrarska [[Sinagogasinagoga]] Ferrara''' in '''Judovski muzej''' sta v srednjeveškem središču srednjeveškega centra, blizu stolnice in gradu Estense. Ta ulica je bila del judovske četrti, v kateri so bili [[Judje]] ločeni od ostalegapreostalega prebivalstva v Ferrari od leta 1627 do 1859.
Druge zgradbe so:
* svetega Karla
* svetega Krištofa
* svetega DomikaDomenika
* svetega Frančiška
* svetega Pavla
* svetega Romana
* Certosa (pokopališče)
* Sant'Antoniosvetega Antona v opatiji Polesin
== Kultura ==
=== Slikarstvo ===
V renesansi je bila rodbina Este znana po svojem podpiranju umetnosti, gostila je veliko umetnikov, še posebej [[slikar]]jev, ki so oblikovali tako imenovano ferrarsko šolo. VNa ospredju seznamaseznamu slikarjev in umetnikov so [[Andrea Mantegna]], [[Vicino da Ferrara]], [[Giovanni Bellini]], [[Leon Battista Alberti]], [[Pisanello]], [[Piero della Francesca]], [[Battista Dossi]], [[Dosso Dossi]], [[Cosimo Tura]], [[Francesco del Cossa]] in [[Tizian]]. V 19. in 20. stoletju je Ferrara gostila in navdihnila številne pomembne slikarje, ki so se zaljubili v njeno skrivnostno vzdušje: med njimi Giovanni Boldini, Filippo de Pisis in Giorgio de Chirico.
=== Religija ===
V Ferrari se je rodil [[Girolamo Savonarola]], slavni srednjeveški [[Dominikanci|dominikanski]] [[duhovnik]] in voditelj [[Firence|Firenc]] od leta 1494 do usmrtitve leta 1498. Bil je znan po zažiganju knjig, uničenju tega,zanj karnemoralne jeumetnosti štelin zasovražnosti nemoralno umetnost in sovražnostdo renesanse. Ognjevito je pridigal proti moralni pokvarjenosti večine duhovščine,duhovščin. vNjegov tistemglavni časunasprotnik je bil njegov glavni nasprotnik [[papež Aleksander VI.]] (Rodrigo Borgia).
=== Glasba ===
Ferrarski glasbenik [[Girolamo Frescobaldi]] je bil eden najpomembnejših [[skladatelj]]ev glasbe za [[Glasbila s tipkami |klavirature]] v poznih renesančnih in zgodnjih baročnih obdobjih. Njegova mojstrovina ''Fiori musicali'' je zbirka liturgične [[orgle|orgelske]] glasbe, ki je bila prvič objavljena leta 1635. Postala je njegovo najbolj znano delo Frescobaldija in so jo mnogi skladatelji, med njimi tudi [[Johann Sebastian Bach]], študirali še več stoletij po njegovi smrti. <ref>Paul Badura-Skoda. "Interpreting Bach at the Keyboard", p. 259. Translated by Alfred Clayton. Oxford University Press, 1995, 592 p. ISBN 0-19-816576-5.</ref><ref>{{cite book |editor-last=Butt |editor-first=John |title=The Cambridge Companion to Bach |publisher=Cambridge University Press |series=Cambridge Companions to Music}}, p. 139., 1997, 342 p. ISBN 0-521-58780-8</ref> [[Maurizio Moro]] (15–16 ??) je bil domnevno rojen v Ferrari, italijanski pesnik iz 16. stoletja, najbolj znan po [[madrigal]]ih.
=== KinoFilm ===
Ferrara je rojstno mesto, inv domkaterem otroštvaje preživel tudi otroštvo, znanega italijanskega režiserja [[Michelangelo Antonioni|Michelangela Antonionija]]. V mestu so posneli znan film ''Vrt Finzi-Continijevih'' [[Vittorio De Sica |Vittoria De Sice]] (1970), ki govori o preobrazbi bogate judovske družine med diktaturo [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] v drugi svetovni vojni. Poleg tega sta bila v Ferrari posneta filma Wima Wendersa in Michelangela Antonionija ''Onkraj oblakov'' (1995) ter Ermanna Olmija ''Trgovina z orožjem'' (2001), film o zadnjih dneh [[Giovanni dalle Bande Nere|Giovannija dalle Bande Nere]].
=== Festivali ===
[[File:Ferrara 01.jpg|thumb|1,500 × 1,000 |Sprehajališče Ercoleja Esteja (Corso Ercole I d'Este), ulica v renesančnem mestnem središču Ferrare]]
[[Palij]] svetega Jurija je tipičenznačilen srednjeveški festival vsako zadnjo nedeljo v maju. Festival pouličnih glasbenikov je neuradna parada najboljših uličnih glasbenikov na svetu. Po tradiciji in razsežnosti je to najpomembnejši festival na svetu te vrste. Poleg tega Ferrara postaja italijanska prestolnica [[Toplozračni balon |toplozračnih balonov]], zahvaljujoč desetdnevnemu balonarskemu festivalu, največjemu praznovanju balonov v Italiji in enemenemu največjih v Evropi.
=== Kulinarika ===
Za kuharsko tradicijo mesta so značilne številne jedi, ki izvirajo že iz srednjega veka in razkrivarazkrivajo vpliv pomembne judovske skupnosti. Najpomembnejši je ''cappellacci di zucca'', nekakšni ravioli, napolnjeni z muškatno bučo, parmezanom ([[Parmigiano-Reggiano]]) in z okusom [[Muškatovec |muškatnega oreščka]]. Postrežejo jih z omako iz masla in [[Žajbelj |žajblja]]. Tradicionalna božična prvaglavna jed so ''cappelletti'', majhni ravioli, napolnjeni z mesom v piščančji juhi ali z belo omako iz [[smetana|smetanesmetanovo]] inomako, po željimožnosti lokalnis [[tartuf]]i. Posebna prva jedpredjed je ''pasticcio di maccheroni'', kuhanitestenica z makaroni iz skorjice sladkega testa, ki obdaja makarone v omaki bešamel, obloženi z [[Jesenski goban |jurčki]], in ''ragùragu bolognese''.na Glavnabolonjski jednačin. zaZa božičnobožič mizoje jepredjed ''salama da sugo'', eno leto stara suha salama iz posebnega izbora svinjskega mesa, značilnega za okolico Ferrare, začimb in rdečega vina. Morski sadeži so pomemben del mestne tradicije zaradi bližine morja, še posebno cenjena je zalivska ali zamrznjena [[jegulja]] iz delte reke Pad. V ferrarski kuhinji lahkoje najdetetudi salamosalama košer, narejenonarejena iz gosjega mesa, polnjenov skoži kožogosjega vratu. BožičnaTradicionalni tradicionalnabožični sladicasladici jesta čokoladna pita, ''pampepato'', in ''zuppa inglese''. Aluvialna ravnina, ki jo je ustvarila reka Pad, ni idealna za vino; pomembna izjema je vino z geografskim poreklom bosco eliceo, izdelanizdelano iz grozdja, gojenega na peščeni obali. Tipičen kruh, imenovan ''coppia ferrarese'', je dobil oznako PGS (zaščiteno geografsko poreklo – ''Protected Geographical Status'')
== Mednarodne povezave ==
|
