Ščavnica: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
{{normativna kontrola}} |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 14:
'''Ščávnica''' je reka v severovzhodni [[Slovenija|Sloveniji]], desni pritok [[Mura|Mure]]. Izvira v manjši dolini pri vasi [[Zgornja Velka]] v severnem delu [[Slovenske gorice|Slovenskih goric]], teče najprej proti vzhodu in nato po široki dolini proti jugovzhodu, pri [[Ljutomer|Ljutomeru]] vstopi v ravnino [[Mursko polje|Murskega polja]] in se pri [[Gibina|Gibini]] izliva v Muro.
V Ščavnico se stekajo številni majhni in kratki potoki z obeh strani doline, nekaj malo daljših pritokov dobiva v spodnjem toku: [[Turja|Turjo]] in [[Kostanjevica (Ščavnica)|Kostanjevico]] z desne ter Lipnico in Murico z leve strani.
== Opis reke ==
Vrstica 26:
V starejših virih se ime reke pojavlja v različnih oblikah, mdr. kot Stewitzen (1280–95, 1300), Stewitz (1290), Stencz (1324, 1419), Staentz (1336), Czeynitz (1368), Zainnitz (1383) idr. <ref>{{navedi knjigo |last1=Bezlaj|first1=France|year=1961|title=Slovenska vodna imena, 2. knjiga|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|isbn= |cobiss=1763585|pages=239}}</ref> <ref>{{navedi knjigo |last1=Snoj|first1=Marko |year=2009|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|publisher=Založba Modrijan|isbn=978-961-241-360-6|cobiss=247065344|pages=406–407}}</ref>
== Hidrogeografija ==
[[Slika:Scavnica pristava hidrogram.jpg|sličica|desno|350px|Povprečni mesečni pretoki Ščavnice na vodomerni postaji Pristava v obdobju 1971–2000 <ref name="vodna-bilanca10"/>]]
Podobno kot sosednja reka [[Pesnica]] je bila tudi Ščavnica pred regulacijami značilna nižinska reka z majhnim strmcem in počasnim tokom, tako da je v večjem delu toka vijugala sem in tja po poplavni ravnici. Čeprav je večino leta razmeroma majhna reka oziroma večji potok, se ji ob močnejših padavinah pretok poveča in zato je nekoč pogosto poplavljala obsežne dele dolinskega dna. Ima zelo podoben [[rečni režim]] kot sosednja [[Pesnica]]: neizrazit snežno-dežni režim s prvim viškom marca in drugim, nekoliko nižjim v novembru in decembru. Tudi zanjo je značilno izrazito in dolgotrajno obdobje nizkih pretokov v poletnih mesecih (od junija do septembra), ko ob daljših sušnih obdobjih po njeni strugi teče komaj še nekaj deset litrov vode na sekundo. Zaradi gričevnatega površja in položnih pobočij ima zelo majhen [[specifični odtok]] (7,7 l/s/km<sup>2</sup>; vodomerna postaja Pristava) in [[odtočni količnik]] (25,4 %; vodomerna postaja Pristava). <ref>{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/vodna%20bilanca/preglednica_12.xls|title=Vodna bilanca Slovenije 1971–2000|chapter=Preglednica 12: Specifični odtoki in odtočni količniki v obdobju 1971-2000 po hidrometričnih zaledjih}}</ref>
| |||