Stolnica svetega Jurija, Ferrara: Razlika med redakcijama

m
brez povzetka urejanja
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 80:
Izvirna [[romanska arhitektura|romanska]] zasnova se kaže na pročelju, ki je podobno stolnici v [[Stolnica v Modeni|Modeni]] in [[Stolnica v Parmi|Parmi]]: v belem [[marmor]]ju, s tremi konicami in vrsto lož, majhnimi arkadami in [[Rozeta (arhitektura)|rozetami]], [[kip]]i in številnimi [[relief (umetnost)|relief]]i. Na desni strani je kip Alberta d'Esteja, ob strani pa je bronast doprsni [[papež Klemen VIII.]] čez napis v spomin na zajetje mesta.
 
V središču pročelja je preddverjeveranda, podprtopodprta z dvema stebroma z [[atlant]]i, ki sedijo na levih kot podstavkih. Okrašena je s ''poslednjo sodbo'' neznanega mojstra in ložo z Marijo in otrokom (pozni [[gotika|gotski]] dodatek). [[Portal]] je delo kiparja Nichola, učenca Wiligelma. Luneta prikazuje svetega Jurija, zaščitnika Ferrare, ki ubija zmaja; na prekladi so prizori iz Kristusovega življenja. Podboj, ki oblikuje vhod, je okrašen s figurami, ki prikazujejo oznanjenje in štiri preroke, ki so napovedali prihod Kristusa. <ref>[[Danijel (prerok)| Danijel]], [[Ezekiel]], [[Izaija (prerok)| Izaija]], [[Jeremija]]</ref> Glede na zdaj uničen napis je bil Nicholo odgovoren za načrtovanje prvotne stavbe. Njegovi deli sta tudi dvostranski portal na zahodni strani ter spodnja loža tukaj in na južni strani stavbe. Njegov drugi portal z dodatki Benedetta Antelamija je bil na južni strani, vendar je bil porušen med obnovo v 18. stoletju. Nekateri kipi, ki so jo okrasili, so zdaj na trgu pred zgradbo (podporni [[grifin]]i), v [[narteks]]u in stolničnem muzeju. Portal so [[romar]]ji uporabljali na poti v [[Rim]]. Na južni strani je nedokončan [[renesančna arhitektura|renesančni]] [[zvonik]] v belem in rožnatem marmorju, pripisan [[Leon Battista Alberti|Leonu Battisti Albertiju]], ki je bil zgrajen med letoma 1451 in 1493. Opečna [[apsida]] ima loke in marmorne [[kapitel]]e, načrtoval jo je ferrarski arhitekt Biagio Rossetti.
 
== Notranjost ==
2.481

urejanj