Stolnica svetega Jurija, Ferrara: Razlika med redakcijama

lektoriranje
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
lektoriranje
Vrstica 10:
| imagealt =
| landscape =
| caption = ZahodnaZahodno fasadapročelje stolnice
| pushpin map =
| pushpin map alt =
Vrstica 59:
| heritage designation =
| architecture_type = stolnica
| style = [[romanska arhitektura|romanika]], [[gotska arhitektura|gotika]], [[renesančna arhitektura|renrsansarenesansa]], [[baročna arhitektura|barok]]
|
| metropolis =
Vrstica 70:
 
[[File:Central Nave in Ferrara San Giorgio Cathedral.jpg|thumb|Glavna ladja]]
'''Stolnica v Ferrari''' (italijankoitalijansko ''Basilica Cattedrale di San Giorgio, Duomo di Ferrara'') je [[Rimskokatoliška cerkev |rimskokatoliška]] [[stolnica]] in [[Bazilika# Manjše bazilike|manjša bazilika]] v [[Ferrara|Ferrari]] v severni [[Italija|Italiji]]. Posvečena je [[sveti Jurij|svetemu Juriju]], pokroviteljuzavetniku mesta, je sedež [[nadškof]]a Ferrare in največja verska stavba v mestu.
 
Stolnica stoji v središču mesta, nedaleč odblizu Mestne hiše (''Palazzo Comunale'') in znamenitega [[grad Estense|gradu Estense]], inestense se nanaša na ime družine Este, ter je povezana z nadškofovsko palačo s pokritim prehodom.
 
== Zgodovina ==
Gradnja sedanje stavbe se je začela v 12. stoletju, ko se je mesto razširilo proti levemu bregu reke [[Pad]]. Nova stolnica je bila posvečena leta 1135. Nekdanja stolnica, posvečena tudi posvečena svetemu Juriju, je še vedno stoji na desnem bregu reke izvenzunaj mestnega obzidja in je danes znana pod imenom Bazilika svetega Jurija izvenzunaj obzidja (''San Giorgio fuori le mura'').
 
== Zunanjost ==
Izvirna [[romanska arhitektura|romanska]] zasnova se kaže na fasadipročelju, ki je podobnapodobno stolnici v [[Stolnica v Modeni|Modeni]] in [[Stolnica v Parmi|Parmi]]: v belem [[marmor]]ju, s tremi konicami in nizomvrsto lož, majhnimi arkadami in [[Rozeta (arhitektura)|rozetami]], [[kip]]i in številnimi [[relief (umetnost)|relief]]i. Na desni strani je kip Alberta d'EsteEsteja, naob strani pa je bronast doprsni [[papež Klemen VIII.]], nadčez napisomnapis v spomin na njegovo zajetje mesta.
 
V središču fasadepročelja je verandapreddverje, podprtapodprto z dvema stebroma z [[Atlantatlant]]i, ki sedijo na levih kot bazipodstavkih. Okrašena je s ''Poslednjoposlednjo sodbo'' neznanega mojstra in ložo z Marijo in otrokom (pozni [[gotika|gotski]] dodatek). [[Portal]] je delo kiparja NicholausaNichola, učenca WiligelmusaWiligelma. Luneta prikazuje svetega Jurija, zaščitnika Ferrare, ki ubija zmaja; na prekladi so prizori iz Kristusovega življenja se pojavijo na prekladi. Podboj, ki oblikuje vhod, je okrašen s figurami, ki prikazujejo Oznanenjeoznanjenje in štiri preroke, ki so napovedali prihod Kristusa. <ref>[[Danijel (prerok)| Danijel]], [[Ezekiel]], [[Izaija (prerok)| Izaija]], [[Jeremija]]</ref> Glede na zdaj uničen napis je bil NicholausNicholo odgovoren za načrtovanje prvotne stavbe. Njegovi deli sta tudi dvostranski portal na zahodni strani, kot tuditer spodnja loža tukaj in na južni strani stavbe. DrugiNjegov Nicholausovdrugi portal z dodatki Benedetta Antelamija je bil na južni strani, vendar je bil porušen med obnovo v 18. stoletju. Nekateri kipi, ki so jo okrasili, so zdaj na trgu pred zgradbo (podporni [[grifin]]i), v [[narteks]]u in v stolničnem muzeju. Portal so [[romar]]ji uporabljali na poti v [[Rim]]. Na južni strani je nedokončan [[renesančna arhitektura|renesančni]] [[zvonik]], v belem in rozarožnatem marmorju, pripisan [[Leon Battista Alberti|Leonu BattistaBattisti Albertiju]], inki je bil zgrajen med letoma 1451- in 1493. Opečna [[apsida]] ima loke in marmorne [[kapitel]]e, načrtoval jo je arhitekt Ferrareseferrarski arhitekt Biagio Rossetti.
 
== Notranjost ==
Notranjost, vki [[baročna arhitektura|baročnem]] sloguje po [[požar]]u v 18. stoletju popolnoma v [[baročna arhitektura|baročnem]] slogu, ima glavno in dve stranski ladji. TuV jenjej bronastso bronasti kip ''KrižanjaKrižanje'', NiccolòjaNiccola Baroncellija, svetnika Jurij in Maurelij,Mavrelij Domenica di Parisa (15. stoletje), pa tudi [[Guercino]]vo ''Mučeništvo svetega Lovrenca'' (17. stoletje). V stranskih kapelah so ''OkronanaKronana Marija s svetniki'', delo Il GarofalonaGarofala, ''Marijino kronanje'', delo Francesca FranciaFrancie in ''Devica v slavi s svetnicama Barbaro in Katarino'', delo BastianinijaBastianina, ki je naslikal tudi ''Poslednjo sodbo'' v apsidi [[prezbiterij|kora]] (1577-15811577–1581).
 
== Muzej ==
Muzej v stolnici je bil nameščenvčasih v nekdanji cerkvi San Romano čez trg, kjerv kateri imajoso shranjeni dve deli [[Cosimo Tura|CosmèCosima TuraTure]] (''Oznanjenje'' in ''Sveti Jurij in zmaj''), ''MadonnaMati dellabožja melagranaz granatnim jabolkom''(Madonna -della Jacopomelagrana) Jacopa della QuerciaQuercie in osem tapiserij z zgodbami dveh pokroviteljev svetnikov zavetnikov Ferrare, ki temeljijo na risbah Garofala in Camilla FilippaFilippija.
 
== Galerija ==
2.481

urejanj