Benzen: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
Marko Krmac (pogovor | prispevki)
Vrstica 45:
== Zgodovina ==
=== Odkritje ===
Beseda benzen izhaja iz [[arabščina|arabskega]] izraza »lubbān dšawi« (لبٌان), ki v dobesednem prevodu pomeni »kadilo z Jave«. [[Kadilo]] je aromatična [[smola]], ki jo izločajo drevesa iz rodu ''boswelia'', predvsem ''Boswelia sacra'', iz jugovzhodne Azije. Smola se je uporabljala za kadilo in izdelavo [[parfum]]ov. V Evropo je prišla v 15. stoletju, kjer so jo imenovali olibanum, benjamin, benjui ([[italijanščina|italijansko]]), benzoé ([[latinščina|latinsko]]) ali benzoin. Snov, ki so jo dobili iz smole s [[sublimacija|sublimacijo]], je bil »benzoinski cvet« ali [[benzojevabenzojska kislina]], [[ogljikovodik]], ki so ga dobili iz smole z [[destilacija|destilacijo]], pa so imenovali benzin, benzol ali benzen.<ref name=rocke>{{cite journal|author= A. J. Rocke|title=Hypothesis and Experiment in the Early Development of Kekule's Benzene Theory|journal=Annals of Science|volume=42|year=1985|pages=355–81|doi =10.1080/00033798500200411}}</ref>
 
Z benzenom so se ukvarjali številni znanstveniki, od [[Michael Faraday|Michaela Faradaya]] do [[Linus Carl Pauling|Linusa Paulinga]]. Benzen je leta [[1825]] prvi izoliral in identificiral Michael Faraday iz oljnatih ostankov pri proizvodnji [[svetilni plin|svetilnega plina]].<ref>{{cite journal|author= M. Faraday|author-link=Michael Faraday|title=On New Compounds of Carbon and Hydrogen, and on Certain Other Products Obtained during the Decomposition of Oil by Heat
Vrstica 162:
 
=== Vstop v telo, toksokinetika in mehanizem delovanja ===
Benzen lahko vstopi v telo preko vdihovanja in kožnega (dermalnega) stika, redkeje z zaužitjem. V pljučih vstopi preko alveolarne membrane v [[kri]]. Preko pljuč se sicer po drugi strani izloča nemetaboliziran benzen. Glede na to, da je benzen lipidotopen, ga privzemajo tkiva z veliko vsebnostjo [[maščobe|maščob]], kot sta [[maščobno tkivo|maščobno]] in [[živčno tkivo]], v manjši meri pa tudi [[kostni mozeg]], jetra, [[vranica]] in ledvica.<ref name="eot">Robles, H. (1998). "Benzene". '''V:''' ''Encyclopedia of Toxicology'', vol. 1 (str. 133-4); urednik Weller P. idr. San Diego itd.: Academic Press. ISBN 0-12-227221-8</ref>
 
Končni produkti metabolizma benzena so [[fenol]], [[katehol]] in [[kinol]], pa tudi [[hidroksihidrokinol]] in [[mukonska kislina]]. Omenjeni produkti se konjugirajo z anorganskim [[fosfat]]om in [[glukuronska kislina|glukuronsko kislino]] ter se izločijo z [[seč|urinom]].<ref name=eot/>