Filip Švabski: Razlika med redakcijama

Številni do Filipa sovražni knezi so medtem pod vodstvom kölnskega nadškofa Adolfa izvolili protikralja [[Oton IV. BrunswiškiBraunschweig|Otona IV.]], drugega sina [[Saška|saškega]] vojvode Henrika III. Leva. V vojni, ki je sledila, je bil Filip s podporo južne Nemčije dokaj uspešen. Leta 1199 je kljub temu, da ni imel podpore papeža Inocence III., prenesel vojno na nasprotnikovo ozemlje. Edino skromno pomoč je dobil od francoskega kralja [[Filip II. Francoski|Filipa Avgusta]]. Naslednje leto je bilo zanj vojaško manj uspešno in marca 1201 je [[papež Inocenc III.]] Filipa in njegove zaveznike izobčil in začel odločno podpirati Otona.

6 januarja 1205 ga je na veliki slavnosti v Aix-la-Chapelleu kölnski nadškof Adolf ponovno kronan za nemškega kralja. V Köln je kjub temu prišel šele leta 1207, s čemer se je vojna praktično končala. Mesec ali dva kasneje je papež preklical njegovo izobčenje in marca 1208 je verjetno sklenil pogodbo, s katero se je papežev nečak poročil z eno od Filipovih hčera in dobil sporno vojvodino Toskano. Filip je zatem nameraval zatreti še zadnje ostanke upora v BrunswickBraunschweig-Lüneburgu, ko ga je 21. junija 1208 v Bambergu umoril bavarski grof palatin Oton VIII. Wittelsbachski. Oton, ki je bil že prej poznan po svojem nestanovitnem značaju, je pobesnel, ko je izvedel, da je šlezijski vojvoda Henrik I. Bradati, ki je verjetno izvedel za Otonova kruta nagnjenja, preklical zaroko z njegovo hčerko Gertrudo Šlezijsko. Oton je za razdor svoje druge zaroke, prvič je bil zaročen prav s Filipovo hčerko Beatriko, brez razloga obdolžil Filipa in prisegel maščevanje.<ref>Zientara, Benedykt. Henryk Brodaty i jego czasy. Wydawnictwo TRIO, 1997, str. 169-171.</ref> Kmalu po Filipovi smrti je bil marca 1209 ubit tudi Oton Wittelsbachski.