Med vladavino Šestešeste dinastije (2345–2181 pr. n. št.) je moč faraonov postopoma oslabela v korist močnih regionalnih guvernerjev – nomarhov. Slednji niso bili več člani vladarske družine in njihov položaj je postal deden. Na podeželju so se razvile lokalne dinastije, v veliki meri neodvisne od centralne vlade. Nadzor nad poplavami Nila je še vedno zahteval zelo veliko organiziranega dela, zlasti gradnja kanala do jezera Moeris okoli leta 2300 pr. n. št. Kanal je bil nekaj stoletij pred tem vir vode tudi za kompleks piramid v Gizi.
PotiProti koncu izjemno dolge vladavine [[Pepi II.|Pepija II.]] (2278–2184 pr. n. št.) proti koncu Šestešeste dinastije so se začela notranja nesoglasja. UmrlPepi je umrl dolgo potem, ko bi ga lahko nasledil kateri od njegovih zakonitih dedičev, kar je sprožilo nasledstvene spore in država je kmalu po njegovi smrti zabredla v državljansko vojno.
Končni udarec Staremu kraljestvu je zadalo obdobje suš v 22. stoletju pr. n. št. V obdobju od leta 2200 do 2150 pr. n. št. več let ni bilo vsakoletnih poplav Nila.<ref>Jean-Daniel Stanley in drugi (2003). ''Nile flow failure at the end of the Old Kingdom, Egypt: Strontium isotopic and petrologic evidence''. Geoarchaeology, '''18''' (3): 395–402. doi: 10.1002/gea.10065.</ref>
