Mojzes: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pp infopolje, Wikipodatki |
m pp ref |
||
Vrstica 25:
== Ime ==
{{Hiero | Mojzes | <hiero><-F31-S29-S29-></hiero> | align = right}}
Biblično besedilo razlaga, da je ime Mošeh משה izpeljano iz [[koren besede|besednega korena]] ''mšh'' משה »izvleči«, v {{Bibl|2 Mz 2,10}}: »[...] in mu dala ime Mojzes (משה). Rekla je namreč: »Iz vode sem ga potegnila (משיתהו).«<ref name="World Publishing">{{Cite book |last = |first = |authorlink =
Ime je povezano z »izvleči« v trpni obliki – »ta, ki je bil izvlečen«. Tisti, ki se odmikajo od tradicionalne razlage, izpeljujejo ime iz enakega korena, vendar v tvorni obliki – »tisti, ki izvleče iz« v smislu »rešitelja, odrešenika«.<ref>HAW Theological Wordbook of the Old Testament</ref> Oblika imena, kakor je zapisana v [[Mazoretsko besedilo|Mazoretskem besedilu]] je pričakovana oblika [[Deležnik|tvornega deležnika]] v [[biblična hebrejščina|biblični hebrejščini]].<ref>Lambdin, T.O., ''Intro. to Biblical Hebrew''. NY:Charles Scribner's Sons, 1971. pp. 18-19</ref> [[Jožef Flavij]] je zagovarjal [[egiptovščina|egiptovsko]] etimologijo in nekateri strokovnjaki, ki so sledili njegovi izpeljavi imena iz [[koptski jezik|koptskega izraza]] ''mo'', »voda«, in ''`uses'', »rešiti, odrešiti«, predlagajo pomen »rešen iz vode«.<ref>[[Gesenius' Lexicon]] (1906), s.v. מֹשֶׁה ; Gesenius was sympathetic towards the Coptic etymology. So also Jones' Dictionary of Old Testament Proper Names</ref>
Vrstica 211:
[[Slika:Memorial of Moses, Mt. Nebo.jpg|thumb|Spomenik Mojzesu, Gora Nebo, Jordanija]]
Glede na dokumentarno hipotezo, ki trdi, ki da je bila Tora napisala v teku sedmih stoletij, lahko tradiciji Mojzesa kot zakonodajalca in kulturnega junaka Izraelcev sledimo v vire 5. Mojzesove knjige (Devteronomij). Viri ustrezajo kraljestvu Juda iz 7. stoletja pr. Kr. Mojzes je osrednji lik v devteronomijskem zapisu o izvoru Izraelcev, zastopan v literarnem stilu elegantnih spominov, ki jih pripoveduje Mojzes. Večinski pogled je, da je se Deveronomist opira na zgodnejše gradivo, morda iz časa združene monarhije. Torej biblična pripoved morda temelji na tradicijah, ki jim lahko sledimo do 10. stoletja, ali okrog štiri stoletja po domnevnem Mojzesovem času. Biblični minimalisti, kot sta Philip Davies in Niels Peter Lemche, obravnavajo eksodus kot fikcijo, ustvarjeno v obdobju Perzijcev ali celo kasneje, brez spomina na zgodovinskega Mojzesa.<ref>{{cite book|last=Stead|first=Michael R.|title=The Intertextuality of Zechariah 1-8: Ideals and Realities|year=2009|publisher=T.& T.Clark Ltd|isbn=978-0-567-29172-1|
Vprašanje zgodovinskosti eksodusa (predvsem o takratnem faraonu, čigar identifikacija bi povezovala biblično zgodbo z egiptovsko kronologijo) je bilo dolgo predmet razprav, vendar brez zaključka. V izkrivljenem poročilu Jožefa Flavija Maneto izjavlja, da je bil Mojzes izvirno Osarsef, uporniški duhovnik, ki je vodil skupino gobavcev od Avarisa (v Bibliji kot Ramzes) ({{bibl|2 Mz 1,11}}).
Vrstica 217:
Mnogi biblični strokovnjaki so pripravljeni priznati, da je za eksodusom in sinajskimi tradicijami zgodovinsko jedro. Čeprav biblična pripoved dramatizira s prikazovanjem kot edinstvenega dogodka, je bil bolj verjetno to postopen proces migracije. Motiv »egiptovskega suženjstva« odseva zgodovinsko situacijo imperialističnega nadzora Egiptovskega imperija nad Kanaanom po osvajanjih Ramzesa II., ki se je zmanjšal med 12. stol. zaradi pritiska [[Ljudstva z morja|Ljudstev z morja]] in splošnega kolapsa bronaste dobe. Israel Finkelstein kaže na pojav naselij na osrednjih hribih okrog leta 1200 kot najzgodnejših znanih naselij Izraelcev.<ref>I Finkelstein and N. Na'aman, eds., From Nomadism to Monarchy (Jerusalem: Israel Exploration Society, 1994)</ref>
Ciklični vzorec teh višinskih naselij, ki ustreza stanju sosednjih kultur, nakazuje, da so tamkajšnji Kanaanci kombinirali kmetijski in nomadski stil življenja. Ko je bil zaradi invazije ljudstev z morja konec egipčanske vladavine, dežela osrednjih hribov ni več mogla vzdrževati velike nomadske populacije, zato so iz nomadskega načina prešli na stalno naselitev.<ref>{{cite book | author=Finkelstein, Israel
Finkelstein izjavlja v isti knjigi, da je bil v obdobju, ki ga za eksodus predlaga večina strokovnjakov, Egipt na višku svoje moči, s serijo utrdb, ki so varovale meje in nadzornih točk, ki so bdele nad potmi v Kanaan. To pomeni, da bi bil eksodus razsežnosti, opisane v Tori, nemogoč.<ref>Finkelstein, Israel and Silberman, Neil Asher (2001). The Bible Unearthed. New York: Free Press. ISBN 0-684-86912-8.</ref>
| |||