Papež Leon I.: Razlika med redakcijama

Mogočni [[Huni|hunski]] kralj [[Atila]], čigar ime pomeni v prevodu ''"očka"'', se je imenoval zaradi svoje krutosti tudi ''"Bič Božji"''. Ko je prodiranje njegove ogromne vojske – njegovi vojščakiHuni so se na konjih vojskovali, jedli in spali - zaustavil [[Kitajski zid]], se je obrnil proti zahodu in si postavilv prestolnicoEvropi izpodredili kočveliko medplemen Tisoter inimeli DonavoPanonijo blizukot današnjeganekakšno [[Tokaj]]avojaško na [[Ogrska|Ogrskem]]"bazo". Od tam je Atila odhajal na roparske pohode in z ognjem in mečem pustošil skoraj po celi [[Evropa|Evropi]]. Ko je pretrpel poraz pri [[Francija|francoskem]] [[Chalons]]u, ga je ranjeni ponos podžigal k še hujšim zločinom. Opustošene vasi in razvaline mest, oropane cerkve ter gomile iznakaženih trupel so kazale pot, po kateri je hodilahodil. taIz brezsrčnaFrancije pošastje dospel v Italijo. Osvojil in porušil je med drugim tudi [[Oglej]], [[Verona|Verono]], [[Milano|Milan]], [[Cremona|Cremono]] in [[Bergamo]]. Papež, Genadij Avijen in Trigetijse so se z Atilo srečali pri Minciju v bližini Mantova. Papež je od Atile dobil obljubo, da se bo umaknil iz Italije ter se s cesarjem pogodil za mir. Prosper Oglejski je pri opisu zgodovinskega srečanja dal vse zasluge za uspešno pogajanje papežu. Priskus poroča, da naj bi Atila opustil Rim zaradi vraževerja. Bal se je, da ga bo doletela podobna usoda kot [[Alarik I.|Alarika]], ki je umrl kmalu po oplenitvi Rima leta 410. Za povrh je Italijo leta 451 doletela huda lakota, leta 452 pa tudi ni bilo veliko pridelka; Atilova invazija [[Planjava|planjav]] severne Italije ni izboljšala žetve. Pomik proti Rimu, bi zahteval zaloge, ki niso bile na voljo v Italiji in zavzetje mesta jih ne bi izboljšalo. Poleg tega, je vzhodno-rimska vojska prečkala [[Donava|Donavo]] in porazila Hune, ki jih je Atila pustila tam z namenom obrambe svojih ozemelj. Zato se je Atila soočil s težkimi človeškimi in naravnimi pritiski, da se umakne iz Italije pred prečkanjem reke [[Pad]].