Ferrara: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
posodobljeno |
dopolnjeno iz tujih wiki |
||
Vrstica 54:
}}
}}
'''Ferrara'''
== Zgodovina ==
[[File:Ferrara - Palazzo del Municipio 2.jpg|thumb|150px|left|Mstna hiša v Ferrari.]]
{{glavni|Vojvodina Ferrara}}
Ferraro so verjetno naselili prebivalci lagune ob ustju reke Pad; našli so dva zgodnja centra poseljenosti, en okrog stolnice<ref>The See was moved here from Vicohabentia (Voghenza) in 624 ([http://www.katolsk.no/utenriks/kronologi/italy.htm Chronology of Catholic dioceses: Italy]).</ref>, drug ''castrum bizantino'', na nasprotni obali, kjer se Primaro spušča v kanal Volano. Ferrara se najprej pojavi v dokumentu [[Langobardi|langobardskega]] kralja [[Deziderij Langobardski |Deziderija]] leta 753<ref>[http://www.sitiunesco.it/index.phtml?id=531 ] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20101201064250/http://www.sitiunesco.it/index.phtml?id=531 |date=December 1, 2010 }}</ref>, kot mesto, ki je del [[Eksarhati na Apeninskem polotoku|eksarhata]] Ravena. Deziderij je leta 757 prisegel ''ducatus ferrariae'' ("vojvodino Ferrara") [[papež Štefan II.|papežu Štefanu II.]]
Obizzo II. d'Este je bil petsto let kasneje razglašen za dosmrtnega vladarja Ferrare. Prav tako je leta 1288 postal seignior bližnje [[Modena|Modene]] in leta 1289 [[Reggio Emilia |Reggia]]. Leta 1452 so vladarji Este ustanovili vojvodino Modena in Reggio Emilia, leta 1471 pa je nastala tudi vojvodina Ferrara.
Leta 1597, ko je Alfonso II. umrl brez dedičev, je rodbina Este izgubila Ferraro, ki je prešla pod [[Papeška država |papeško državo]].
Ferrara je ostala del papeške države od leta 1598 do 1859, s prekinitvijo v Napoleonovem obdobju: leta 1859 je postala del [[kraljevina Italija|Kraljevine Italije]]. [[Trdnjava|Trdnjavo]] je zgradil [[papež Pavel V.]] na mestu gradu "Castel Tedaldo", na jugozahodnem koncu mesta, ki ga je od leta 1832 do 1859 zasedal avstrijski garnizon. Vsa trdnjava je bila razstavljena po ustanovitvi Kraljevine Italije, opeko pa so uporabljali za nove gradnje po vsem mestu.
23. avgusta 1944 je bila tovarna sintetičnega kavčuka Ferrara tarča strateškega bombnega napada med drugo svetovno vojno.
== Demografija ==
Leta 2007 je bilo v Ferrari 135.369 prebivalcev, od tega 46,8% moških in 53,2% žensk. Mladoletniki (otroci, stari 18 let in mlajši) so znašali 12,28 odstotka prebivalstva v primerjavi s upokojenci, ki imajo 26,41 odstotka. To je v primerjavi z italijanskim povprečjem 18,06% (mladoletnikov) in 19,94% (upokojencev). Povprečna starost prebivalcev Ferrare je 49 v primerjavi z italijanskim povprečjem 42. V petih letih med letoma 2002 in 2007 se je število prebivalcev v Ferrari povečalo za 2,28%, medtem ko se je v Italiji kot celoti povečalo za 3,85%. [4]. Ferrara je znana kot najstarejše mesto z več kot 100.000 prebivalci, pa tudi mesto z najnižjo stopnjo rodnosti.
Od leta 2006 je bilo 95,59% prebivalstva Italijanov. Največje priseljenske skupine so bile druge iz evropskih držav (večinoma iz Ukrajine in Albanije: 2,59%), severne Afrike 0,51% in vzhodne Azije 0,39%. Mesto je pretežno rimskokatoliško, z nekaj pravoslavnimi kristjani. Zgodovinska judovska skupnost je še vedno ohranjena.
== Znamenitosti ==
[[File:Ferrara mura 2.jpg|thumb|right|175px|Renesančno obzidje.]]
[[File:Palais ferrare.JPG|right|thumb|175px|Castello Estense.]]
[[File:Ferrara 02.jpg|right|thumb|175px|Romanska stolnica.]]
[[File:Ferrara, palazzo dei diamanti 02.JPG|thumb|right|175px|Palazzo dei Diamanti, sedež Narodne galerije.]]
[[File:FE Schifanoia 03.JPG|thumb|right|175px|Palača Schifanoia.]]
[[File:Certosa di ferrara.jpg|thumb|right|175px|Certosa Ferrara.]]
[[File:Ludovico Ariosto statue - Ferrara, Italy.JPG|thumb|right|175px|Trg Ariostea.]]
=== Mestne in posvetne znamenitosti ===
Mesto je še vedno obkroženo z več kot 9 kilometri antičnega '''[[obzidje|obzidja]]''', večinoma zgrajenega v 15. in 16. stoletju. <ref>[http://www.comune.fe.it/turismo/inglese/1mura.htm Ferrare city website].</ref> Poleg [[Lucca|Lucce]] je najbolje ohranjeno [[renesančna arhitektura|renesančno]] obzidje v Italiji.
Impozanten opečen '''[[grad Estense]]''' (''Castello Estense''), ki je postavljen v samem središču mesta, je ikona Ferrare. Grad, postavljen leta 1385, je obkrožen z [[obrambni jarek|jarkom]], s štirimi velikimi [[bastijon]]i. Paviljoni na vrhu stolpov segajo v prenovo v 16. stoletje.
'''Mestna hiša''', prenovljena v 18. stoletju, je bila prejšnja rezidenca rodbine Este. V bližini je nekdanja stolnica svetega Jurija. [[romanska arhitektura|Romanski]] spodnji del glavne fasade in stranske fasade so bile prvič končane leta 1135. Po zdaj izgubljenem napisu je cerkev naročil Guglielmo I. iz Adelardija (1146). Skulpturo glavnega portala je podpisal Nicholaus, omenjen v izgubljenem napisu kot romanski cerkveni [[arhitekt]]. Zgornji del glavne fasade s poševnimi [[arkada]]mi izvira iz 13. stoletja. Zleknjeni levi, ki ščitijo vhod, so kopije izvirnikov, zdaj v [[narteks]]u cerkve. Različne [[relief (umetnost)|relief]]e iz 13. stoletja, ki prikazujejo ''[[Sodni dan |Poslednjo sodbo]]'', najdemo v drugem nadstropju verande. Notranjost je bila obnovljena v [[baročna arhitektura|baročnem]] slogu leta 1712. [[Zvonik]] (''campanille'') v renesančnem slogu je iz leta 1451-1493, vrh pa je bil dodan konec 16. stoletja. Je še vedno nepopoln, manjka eno dodatno nadstropje in koničast vrh, kar je razvidno iz številnih zgodovinskih natisov in slik.
V bližini je '''Univerza v Ferrari'''; univerzitetna knjižnica hrani del rokopisa [[Besneči Roland ]] (''Orlando furioso'') in pisma [[Torquato Tasso | Torquata Tassa]]. Znana diplomanta sta [[Nikolaj Kopernik]] (1503) in [[Paracelsus]]. V kampusu je tudi Botanični vrt Univerze v Ferrari.
Za razliko od drugih mest, Ferrara ohranja številne palače iz obdobja ''Quattrocento'' (zgodnja renesansa), ki pogosto ohranjajo [[terakota]] dekoracije, čeprav je večina sorazmerno majhnih. Med njimi so tiste v severni četrti (zlasti štiri na križišču dveh glavnih ulic), ki jih je Ercole I. dodal v letih 1492-1505 po načrtih Biagio Rossettija in se zato imenujejo ''Addizione Erculea''.
Med najlepšimi palačami je '''Palazzo dei Diamanti''' (Diamantna palača), ki je poimenovana po diamantnih kamnih, v obliki katerih so izdelani kamniti bloki fasade. V palači se nahaja Narodna galerija slik, z veliko zbirko šole iz Ferrare, ki se je v drugi polovici 15. stoletja prvič uveljavila s [[Cosimo Turo| Cosimom Turom]], [[Francesco del Cossa|Francescom Cossa]] in Ercole dei Robertijem. Znani mojstri ferrarske šole iz 16. stoletja so [[Lorenzo Costa]] in [[Dosso Dossi]], najbolj eminentna, [[Girolamo da Carpi]] in [[Benvenuto Tisi]] (il Garofalo).
'''Casa Romei''' je morda najbolj ohranjena renesančna stavba v Ferrari. Bila je rezidenca Giovannija Romeia, povezan s poroko z rodbino Este in verjetno delo dvornega arhitekta Pietra Bono Brasavola. Zasedba palače, ki so jo izvedle nune iz reda Corpus Domini, je preprečila njeno uničenje. Večina dekoracij v notranjih prostorih je bila ohranjena. Obstaja cikel [[freska|fresk]] v ''Sala delle Sibille'' (soba Sibil), s prvotnim terakota kaminom, ki nosi grb Giovannija Romeia, v ''Saletta dei Profeti'' (soba prerokov), so prikazane [[alegorija|alegorije]] iz [[Sveto pismo|Biblije]] in v drugih sobah, ki jih je naročil [[kardinal]] Ippolito d'Este in jih je naslikala šola Camillo in Cesare Filippija (16. stoletje).
'''[[Palača Schifanoia]]''' (''Palazzo Schifanoia'' - ''sans souci'') je bila zgrajena leta 1385 za Alberta V. d'Este. Palačo krasijo freske, ki prikazujejo življenje Borsa d'Este, znake zodiaka in alegorične predstavitve mesecev. Preddverje je bilo opremljeno s [[štukatura]]mi Domenica di Parisa. Stavba vsebuje tudi fine pesmarice z [[Miniatura (umetnost) |miniaturami]] ter zbirko kovancev in renesančnih medalj.
Mestni zgodovinski arhivi vsebujejo ustrezno število zgodovinskih dokumentov, ki se začnejo s 15. stoletjem. Škofijski zgodovinski arhiv je starejši, omenjen v dokumentih v leta 955 in vsebuje dragocene dokumente, ki so jih skozi stoletja zbirali duhovniki. Druga lokacije so še:
* Palača Massari (muzej sodobne in moderne umetnosti in njegov kiparski vrt)
* Gledališče ''Teatro Comunale''
* Hiša pesnika [[Ludovico Ariosto| Ludovica Ariosta]], ki jo je postavil po letu 1526 in v kateri je umrl leta 1532.
* Palača [[Ludovico Sforza |Ludovica il Mora]]
* Palazzina di Marfisa d'Este
* Palazzina di Marfisa d'Este
=== Cerkve, samostani in sinagoga ===
'''Samostan Corpus Domini''' vsebuje grobnice rodbine Este, med katerimi so Alfonso I., Alfonso II., Ercole I., Ercole II., [[Lucrezia Borgia]], Eleanora Aragonska in drugi.
'''[[Sinagoga]] Ferrara''' in '''Židovski muzej''' se nahajajo v središču srednjeveškega centra, blizu stolnice in gradu Estense. Ta ulica je bila del judovske četrti, v kateri so bili [[Judje]] ločeni od ostalega prebivalstva v Ferrari od leta 1627 do 1859.
Drugi objekti so:
* '''[[Stolnica svetega Jurija, Ferrara|Stolnica svetega Jurija]]
* Cerkev Santa Maria v Vado
* Cerkev svetega Luke
* Cerkev svetega Benedikta
* Cerkev svetega Karla
* Cerkev svetega Krištofa
* Cerkev svetega Domenica
* Cerkev svetega Frančiška
* Cerkev svetega Pavla
* cerkev svetega Romana
* Certosa
* Sant'Antonio v opatiji Polesin
== Kultura ==
=== Literatura ===
Renesančni literati in [[pesnik]]i [[Torquato Tasso]] (''Osvobojeni Jeruzalem''), [[Ludovico Ariosto]] (avtor romantične epske pesmi ''Besneči Roland'') in [[Matteo Maria Boiardo]] (avtor obsežne pesnitve o viteštvu in romancah ''Orlando Innamorato'') so živeli in delali na dvoru v Ferrari v 15. in 16. stoletju.
''Ferrarska Biblija'' je bila objavljena leta 1553 v ladinski (judovsko-španski) različici [[Tanak]]a, ki so jo uporabljali Sefardi Judje. Plačala in izdelala sta jo Yom-Tob ben Ben Levi Athias (španski Marrano ''Jerónimo de Vargas'' kot tipograf) in Abraham ben Salomon Usque (portugalski Jud ''Duarte Pinhel'', kot prevajalec) in je bila posvečena Ercoli II. d'Este. V 20. stoletju je bila Ferrara dom in delovno mesto pisatelja [[Giorgio Bassani |Giorgia Bassanija]], znanega po romanih, ki so bili pogosto prirejeni za film (''Vrt Finzi-Kontinijevih'', ''Dolga noč 1943''). V zgodovinski fikciji je britanska avtorica [[Sarah Dunant]] leta 2009 v samostanu v Ferrari pripravila roman ''Sacred Hearts''.
=== Slikarstvo ===
V času renesanse je bila rodbina Este znana po svojem podpiranju umetnosti, gostila je veliko umetnikov, še posebej [[slikar]]jev, ki so oblikovali tako imenovano ferrarsko šolo. V ospredju seznama slikarjev in umetnikov so imena [[Andrea Mantegna]], [[Vicino da Ferrara]], [[Giovanni Bellini]], [[Leon Battista Alberti]], [[Pisanello]], [[Piero della Francesca]], [[Battista Dossi]], [[Dosso Dossi]], [[Cosimo Tura]], [[Francesco del Cossa]] in [[Tizian]]. V 19. in 20. stoletju je Ferrara gostila in navdihnila številne pomembne slikarje, ki so se zaljubili v njeno šaljivo vzdušje: med njimi Giovanni Boldini, Filippo de Pisis in Giorgio de Chirico.
=== Religija ===
V Ferrari se je rodil [[Girolamo Savonarola]], slavni srednjeveški [[Dominikanci|dominikanski]] [[duhovnik]] in voditelj [[Firence|Firenc]] od leta 1494 do njegove usmrtitve leta 1498. Bil je znan po zažiganju knjig, uničenju tega, kar je štel za nemoralno umetnost in sovražnost renesanse. Ognjevito je pridigal proti moralni korupciji večine duhovščine, v tistem času je bil njegov glavni nasprotnik [[papež Aleksander VI.]] (Rodrigo Borgia).
=== Glasba ===
Ferrarski glasbenik [[Girolamo Frescobaldi]] je bil eden najpomembnejših [[skladatelj]]ev glasbe za [[Glasbila s tipkami |klavirature]] v poznih renesančnih in zgodnjih baročnih obdobjih. Njegova mojstrovina ''Fiori musicali'' je zbirka liturgične [[orgle|orgelske]] glasbe, ki je bila prvič objavljena leta 1635. Postala je najbolj znano delo Frescobaldija in so jo mnogi skladatelji, med njimi tudi [[Johann Sebastian Bach]], študirala več stoletij po njegovi smrti. <ref>Paul Badura-Skoda. "Interpreting Bach at the Keyboard", p. 259. Translated by Alfred Clayton. Oxford University Press, 1995, 592 p. ISBN 0-19-816576-5.</ref><ref>{{cite book |editor-last=Butt |editor-first=John |title=The Cambridge Companion to Bach |publisher=Cambridge University Press |series=Cambridge Companions to Music}}, p. 139., 1997, 342 p. ISBN 0-521-58780-8</ref> [[Maurizio Moro]] (15 - 16 ??) je domnevno rojen v Ferrari, italijanski pesnik iz 16. stoletja, najbolj znan po [[madrigal]]ih.
=== Kino ===
Ferrara je rojstno mesto in dom otroštva znanega italijanskega režiserja [[Michelangelo Antonioni|Michelangela Antonionija]]. V mestu so tudi posneli znan film ''Vrt Finzi- Kontinijevih'' [[Vittorio De Sica |Vittoria De Sice]] (1970), ki govori o preobrazbi bogate judovske družine med diktaturo [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] v drugi svetovni vojni. Poleg tega so bili v Ferrari posneti filmi Wima Wendersa in Michelangela Antonionija ''Onkraj oblakov'' v (1995) in Ermanno Olmija ''Trgovina z orožjem'' (2001), film o zadnjih dneh Giovanni dalle Bande Nere
=== Festivali ===
[[File:Ferrara 01.jpg|thumb|1,500 × 1,000 | Corso Ercole I d'Este, ulica v renesančnem mestnem središču Ferrare]]
[[Palio]] svetega Jurija je tipičen srednjeveški festival, ki se odvija vsako zadnjo nedeljo v maju. Festival pouličnih glasbenikov je neformalna parada najboljših uličnih glasbenikov na svetu. Po tradiciji in dimenziji je to najpomembnejši festival na svetu te vrste. Poleg tega Ferrara postaja italijanska prestolnica [[Toplozračni balon |toplozračnih balonov]], zahvaljujoč desetdnevnem balonarskemu festivalu, največjem praznovanju balonov v Italiji in enem največjih v Evropi.
=== Kulinarika ===
Za kuharsko tradicijo mesta so značilne številne tipične jedi, ki jih je mogoče izslediti v srednjem veku, in v nekaterih primerih razkriva vpliv pomembne židovske skupnosti. Najpomembnejši je ''cappellacci di zucca'', nekakšen raviol napolnjen z muškatno bučo, [[Parmigiano-Reggiano]] in z okusom [[Muškatovec |muškatnega oreščka]]. Postrežejo z omako iz masla in [[Žajbelj |žajblja]]. Tradicionalna božična prva jed so ''cappelletti'', majhni ravioli napolnjeni z mesom v piščančji juhi ali z belo omako iz [[smetana|smetane]] in po želji lokalni [[tartuf]]i. Posebna prva jed je ''pasticcio di maccheroni'', kuhani makaroni iz skorjice sladkega testa, ki obdaja makarone v omaki Béchamel, obloženi s [[Jesenski goban |jurčki]] in ''ragù bolognese''. Gravna jed za božično mizo je ''salama da sugo'', eno leto stara suha salama iz posebnega izbora svinjskega mesa, začimb in rdečega vina. Morski sadeži so pomemben del mestne tradicije, zaradi bližine morja, in še posebno cenjena je zalivska ali zamrznjena [[jegulja]] iz delte reke Pad. V Ferrarski kuhinji lahko najdete košer salamo, narejeno iz gosjega mesa, polnjeno v kožo vratu. Božična tradicionalna sladica je čokoladna pita, ''pampepato'' in ''zuppa inglese''. Aluvialna ravnina, ki jo je ustvarila reka Pad, ni idealna za vino; pomembna izjema je Vini del Bosco Eliceo, izdelan iz grozdja, gojenega na peščeni obali. Tipičen kruh, imenovan ''coppia ferrarese'', je dobil oznako PGS (zaščiteno geografsko poreklo – ''Protected Geographical Status'')
== Mednarodne povezave ==
Ferrara je pobratena z:
{| class="wikitable"
|- valign="top"
|
*{{flagicon|LAT}} Daugavpils, [[Latvija]]
*{{flagicon|GER}} Gießen, [[Hessen]], Nemčija<ref name="Giessen twinnings">{{cite web|url=http://www.giessen.de/Rathaus_und_Service/Stadtinformationen/St%C3%A4dtepartnerschaften/|title=Gießen: Städtepartnerschaften|trans_title=Giessen: Twin towns|publisher=Stadt Gießen|accessdate=2013-08-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130413071750/http://giessen.de/Rathaus_und_Service/Stadtinformationen/St%C3%A4dtepartnerschaften/|archivedate =2013-04-13|language=German}}</ref>
*{{flagicon|USA}} Highland Park, [[Illinois]], ZDA
*{{flagicon|GER}} Kaufbeuren, [[Bavarska]], Nemčija
*{{flagicon|SVN}} [[Koper]], [[Slovenija]]<ref name="Ferrara.comune.fe.it">{{cite web|url=http://ferrara.comune.fe.it/ |title=Comune di Ferrara – Portale Telematico Estense |publisher=Ferrara.comune.fe.it|accessdate=27 March 2010}}</ref>
||
*{{flagicon|RUS}} [[Krasnodar]], Krasnodar Krai, [[Rusija]]
*{{flagicon|ESP}} Lleida, [[Katalonija]], Španija
*{{flagicon|CRO}} [[Makarska]], Hrvaška
*{{flagicon|CRO}} [[Opatija]], Hrvaška
*{{flagicon|FRA}} [[Saint-Étienne]], [[Loire (departma)|Loire]], [[Auvergne-Rhône-Alpes]], Francija
||
*{{flagicon|BIH}} [[Sarajevo]], Bosna in Hercegovina, od 1964<ref name="Twin 1">{{cite web|url=http://www.sarajevo.ba/en/stream.php?kat=147|title=Fraternity cities on Sarajevo Official Web Site|publisher=[[copyright|©]] City of Sarajevo 2001-2008|accessdate=2008-11-09}}</ref>
*{{flagicon|Wales}} Swansea, [[Wales]], [[Združeno kraljestvo]]
*{{flagicon|HUN}} [[Sombotel|Szombathely]], Madžarska
*{{flagicon|EST}} Tartu, [[Estonija]]<ref name="Tartu">{{cite web|url=http://tartu.ee/?lang_id=2&menu_id=13&page_id=503|title=Friendship and co-operation agreement between the towns of Tartu and Ferrara |publisher=[[copyright|©]] City of Tartu 2002-2009|accessdate=2009-01-04}}</ref>
*{{flagicon|SVK}} [[Žilina]], Slovaška<ref name="Žilina">{{cite web|url=http://www.zilina.sk/mesto-zilina-o-meste-partnerske-mesta|title=''Žilina - oficiálne stránky mesta: Partnerské mestá Žiliny [Žilina: Official Partner Cities]''|publisher=[[copyright|©]] 2008 MaM Multimedia, s.r.o..|accessdate=2008-12-11}}</ref>
|}
== Sklici ==
{{sklici}}
==Zunanje povezave==
{{Zbirka|Ferrara}}
{{wikivoyage|Ferrara}}
*[http://www.ferrarainfo.com/ Official Tourism Office Site - in six languages]
*{{Official website|http://www.comune.fe.it/}}
*[http://www.ferraraok.it/ Search engine and index of websites related to Ferrara]
*[http://www.teatrocomunaleferrara.it/ The Comunale Theatre]
*[http://www.ferrarafestival.it/ Ferrara Balloons Festival - the biggest Hot Air Balloons Fiesta in Italy]
*[http://ferrarasottolestelle.it/ Ferrara Under the Stars - The most important Italian summer music festival]
*[http://www.ferrarabuskers.com/ Ferrara Buskers' Festival]
*[http://www.palazzodiamanti.it/ Palazzo dei Diamanti - Ferrara National Museum of Art]
*[http://www.unife.it/ The University of Ferrara]
*[http://www.estense.com/ Local Newspaper]
{{Province of Ferrara}}
{{Svetovna dediščina v Italiji}}
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]]
| |||