Sociologija: Razlika med redakcijama

dodanih 3.691 zlogov ,  pred 2 letoma
m
vrnitev sprememb uporabnika 176.76.240.26 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika SportiBot
(Ja)
Oznaki: Mobilno urejanje Urejanje z mobilnim spletom
m (vrnitev sprememb uporabnika 176.76.240.26 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika SportiBot)
'''Sociologija''' (iz latinske besede: socius) je [[znanost]] ali [[veda]], ki se sistematično ukvarja s preučevanjem (z empiričnim in teoretičnim raziskovanjem) [[družba|družbe]], [[družabno življenje|družbenega življenja]] in življenjem posameznika v družbi. Raziskuje pogoje, procese in posledice človekovega bivanja. <br />
Ma nem a đef
 
Kot sistematična in kritična družbena veda, izvira sociologija iz dobe [[razsvetljenstva]] in je zavzela prostor med naravoslovnimi in humanističnimi vedami. Ime je dobila po [[Augustu Comtu]] in se zatem v drugi polovici 19. stoletja uveljavila kot samostojna [[akademska disciplina]].
Haha lol ma nem a jefoo
 
Sociologija je:
* [[družboslovje|družbena]] [[veda]],
* znanost o družbenih skupinah,
* znanost o družbenih pojavih in oblikah; o družbenem kot o procesu zbliževanja in oddaljevanja v družbenem prostoru,
* znanost o družbenih dejstvih in ustanovah, ki imajo moč prisile nad posamezniki, same pa so neodvisne od posameznikov,
* znanost, ki preučuje družbeno pogojena obnašanja.
* znanost o družbenih razmerjih.
 
V sodobnem strokovnem/teoretskem diskurzu, kot utemeljitelja sociologije še posebej poudarjajo Maxa Webra in Émila Durkheima. Sociologijo so v začetku uveljavili tudi Anglež Herbert Spencer, Poljak Ludwig Gumplovicz, Italijan Vilfredo Pareto, ter Nemca Ferdinand Tönnies in Georg Simmel.
 
== Definicija ==
Sociologija je nastala iz humanističnih ved in predstavlja družboslovne vede. Medtem ko druge družboslovne discipline, kot sta politologija in ekonomija raziskujeta določena področja družbe s posebnega vidika (politika: legitimno uveljavljanje moči, ekonomija: pomanjkanje), raziskuje sociologija vsa področja družbenega življenja ljudi v skupnosti in družbi. Sprašuje se po smislu in sestavi družbenega delovanja (teorija delovanja) kakor tudi po delovanju upravljanja z vrednotami in normami. Predmet njenega raziskovanje je družba kot celota, prav tako pa tudi delna področja družbe kot so: družbeni sistemi, institucije, organizacije in skupine. Poleg tega se sociologija ukvarja z družbenimi interakcijami in dezintegracijo (posameznikov v družbo), s socialnimi neenakostmi, družbenimi konflikti in družbenim spremembami.
Sociologija se poleg tega ukvarja s socialnimi strukturami, delom, spolom, socialnimi omrežji, skupinami, komunikacijskimi sredstvi (množični mediji), migracijami, z vsakdanjim življenjem, tehniko in z življenjskim prostorom. Za mnoge izmed teh tem so se uveljavile specialne sociologije (glej spodaj), druge teme, kot je na primer splošno vprašanje interakcije med delovanjem in strukturo, so predmet obče sociologije. Vprašanja v sociologiji pogosto sovpadajo s tistimi iz socialne psihologije in iz drugih družboslovnih in humanističnih ved, deloma tudi s tistimi iz naravoslovja, na primer iz nevrobiologije.
Enotna strokovna opredelitev sociologije ne obstaja. Razširjeno definicijo sociologije, ki poudarja »družbeno delovanje«, je podal Max Weber.
<blockquote>»Sociologija (kot tukaj razumemo to v različnih pomenih uporabljano besedo) nam pomeni znanost, ki želi interpretativno razumeti in na ta način vzročno pojasniti družbeno delovanje v njegovem poteku in učinkih. Pod »delovanjem« razumemo človeško obnašanje (vseeno, ali zunanje ali notranje delovanje, opustitev ali dopuščanje), kadar in kolikor akter ali akterji z njim povezujejo nek subjektivni smisel. Z izrazom »družbeno« pa označujemo tisto delovanje, ki se po smislu, ki mu ga pripisuje akter (der Handelnde) ali več akterjev, nanaša na druge in se usmerja po tem v svojem poteku.«<ref>Vir: Adam, Frane; Tomšič, Matevž:''Kompendij socioloških teorij''. Ljubljana, 2004, str. 57.</ref></blockquote>
 
== Zgodovina sociologije ==
202

urejanji