Malta: Razlika med redakcijama

dodanih 36 zlogov ,  pred 2 letoma
pravopis
m
(pravopis)
Okrog leta 700 pr. n. št. je na Malti, posebno okrog Vallette, cvetela antična grška kultura.<ref>[http://www.doi.gov.mt/EN/islands/dates.asp "Notable dates in Malta's history"], Department of Information - Maltese Government</ref> Stoletje kasneje so na otok prišli [[Feničani]] in ustanovili trgovsko postajo, od koder so stkali trgovske poti vse do [[Cornwall]]a na skrajnem zahodu [[Anglija|Anglije]].<ref>Owen, Charles[http://books.google.com/books?id=OhRCAAAAIAAJ&q=malta+Phoenician++%22trading+post%22&dq=malta+Phoenician++%22trading+post%22&pgis=1 The Maltese Islands], Praeger.</ref>.
 
Po padcu Fenicije okrog leta [[400 pr. n. št.]] je Malta prišla pod oblast feničanske afriške kolonije [[Kartagina|Kartagine]].<ref>Terterov, Marat. [http://books.google.com/books?id=kc7DO3TZEYcC&pg=PA4&dq=malta+Phoenician++%22trading+post%22&sig=ACfU3U2Sm0qNg7diIWAe4mLI4LUqiRKNgA#v=onepage&q=malta%20Phoenician%20%20%22trading%20post%22&f=false Doing Business with Malta] , GMB Publishing Ltd. ISBN 1-905050-63-1</ref> V času Kartažanov so na Malti pridelovali predvsem [[oljka|oljke]] in [[rožič]]e ter izdelovali tkanine. Med [[Punske vojne|punskimi vojnami]] ([[264 pr. n. št.|264]]–[[146 pr. n. št.]]) je začel odpor do Kartažanov naraščati in leta [[218 pr. n. št.]] se je prebivalstvo uprlo. Oblast je na otočju prevzela [[Rimska republika]] s [[konzul]]om Sempronijem na čelu.<ref>Castillo, Dennis Angelo. [http://books.google.co.uk/books?id=i5ns5LNtoiUC&pg=PA25&lpg=PA25&dq=MALTA+sEMPRONIUS&source=web&ots=JHcfabryVa&sig=cXCtKu3apl5Y2y7OEhaMvt1CMM0&hl=en&sa=X&oi=book_result&resnum=1&ct=result#PPA25,M1 The Maltese Cross: A Strategic History of Malta], Greenwood Publishing Group. ISBN 0-313-32329-1</ref> Med sirakuškim uporom v drugi punski vojni je Malta ostala zvesta Rimu in bila zato nagrajena s statusom ''Foederata Civitas'', kar ji je dalo v okviru SicilskeSicilijanske province nekaj avtonomije. Otok se je takrat imenoval ''Melita''. Enako se je imenovalo tudi njeno glavno mesto, današnja [[Mdina]].
 
Leta [[60]] je severno od otoka Malte v Zalivu svetega Pavla doživel brodolom [[Kristus]]ov [[apostol]] [[Sveti Pavel|Pavel iz Tarza]].<ref>Castillo, Dennis Angelo. [http://books.google.co.uk/books?id=i5ns5LNtoiUC&pg=PA25&lpg=PA25&dq=MALTA+sEMPRONIUS&source=web&ots=JHcfabryVa&sig=cXCtKu3apl5Y2y7OEhaMvt1CMM0&hl=en&sa=X&oi=book_result&resnum=1&ct=result#PPA25,M1 The Maltese Cross: A Strategic History of Malta], Greenwood Publishing Group. ISBN 0-313-32329-1</ref> Izročilo pravi, da je na otoku ostal tri mesce, naredil nekaj čudežev in med prebivalce vpeljal [[krščanstvo]]. Dogodki so opisani v ''Apostolskih delih'' v [[Nova zaveza|Novi zavezi]]. V času [[cesar]]ja [[Hadrijan]]a, leta [[117]], so malteški otoki napredovali na položaj ''municipija''. Ko je [[Rimsko cesarstvo]] razpadlo na vzhodni in zahodni del, je Malta pripadla grško govorečemu [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskemu cesarstvu]]. Malta je bila pod bizantinsko oblastjo celih 400 let, vendar je o tem obdobju zelo malo znano. V tem obdobju so otočje za nekaj časa zasedli [[Goti]] in [[Vandali]], vendar so jih Bizantinci kmalu pregnali in tam pustili vojaško posadko.<ref>Borg, Victor Paul. [http://books.google.com/books?id=o1QO1Tk-FsMC&pg=PA331&dq=byzantine+malta&lr=&as_brr=3&sig=ACfU3U38b0XhbN8wTPyxs2tPEX0RbyVg9w#v=onepage&q=byzantine%20malta&f=false The Rough Guide to Malta & Gozo], Rough Guides. ISBN 1-85828-680-8</ref>.
 
=== Srednji vek ===
V bizantinsko-arabskih vojnah ([[780]]–[[1180]]) je bizantinski sicilskisicilijanski [[admiral]] Evfemij izdal bizantinsko cesarstvo, razglasil samostojnost Sicilije in pozval na pomoč [[Arabci|Arabce]]. Malta in Sicilija sta postali del SicilskegaSicilijanskega emirata, kateremu so od leta [[909]] vladali [[Fatimidi]]. Arabci so na Malti zgradili namakalne sisteme in zasadili nove vrste sadja ([[citrus]]e) in [[bombaž]]. S seboj so prinesli tudi sicilskosicilijansko-arabski jezik, iz katerega se je razvila [[malteščina]]<ref>Wilson, Andrew. [http://books.google.com/books?id=jIP9WiIOtKYC&pg=PA64&dq=Siculo-Arabic+Maltese&lr=&as_brr=3&sig=ACfU3U0ANaOtExtwNoXiIbN9koijAKe_9A Corpus Linguistics Around the World], Rodopi. ISBN 90-420-1836-4</ref>. Arabci so dopuščali versko svobodo, zato se je na otočju ohranilo [[krščanstvo]], prebivalci pa so morali zato plačevati poseben verski davek.
 
V [[11. stoletje|11. stoletju]] so [[Normani]] iz [[Normandija|Normandije]] zasedli najprej Sicilijo, leta [[1091]] pa še Malto. Maltežani so novega vladarja [[Rogerij I. SicilskiSicilijanski|Rogerija I. SicilskegaSicilijanskega]] toplo sprejeli in mu ponudili vojaško pomoč. Rogerij je nato baje odtrgal in jim podaril del svoje rdeče-bele zastave, ki je postala osnova za sodobno malteško zastavo.
Obdobje Normanov je bilo uspešno. Malta je postala del novoustanovljene [[Kraljevina Sicilija|Kraljevine Sicilije]], ki je obsegala Sicilijo in južno polovico italijanskega (Apeninskega) polotoka. Rimskokatoliška vera je postala državna vera, na Malto pa je prišla tudi [[normanska arhitektura]]. Zadnji normanski kralj Tankred SicilskiSicilijanski je iz Malte in Goza naredil fevdalno gospostvo z malteškimi grofi na čelu. Prvi grofje so bili izkušeni [[Genova|genovski]] [[gusar]]ji. SicilskoSicilijansko kraljestvo je leta [[1194]] prešlo na [[Staufovci|Hohenstaufovce]], ki so ostali na oblasti do leta [[1266]]. Cesar [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderik II.]] je do leta [[1224]] z Malte izgnal vse Arabce<ref>{{cite news|url=http://www.aboutmalta.com/history/time-Line.htm|publisher=AboutMalta.com|title=Time-Line}}</ref> in na Malto preselil vse krščanske moške prebivalce iz kraja Celan iz italijanske dežele [[Abruci]].
 
Malta je nato za kratek čas prišla pod oblast kapetinsko-anžuvinske dinastije, ki je bila zaradi visokih davkov zelo nepriljubljena. Zaradi vojne [[Karel I. Anžujski| Karla I.]] z [[Genova|Genovo]] so leta [[1275]] opustošili Gozo. Leta [[1282]] je bil velik upor na Siciliji, znan kot ''[[Papež Martin IV.#SicilskeSicilijanske večernice|sicilijanske večernice]]'', po katerem se je celinski del kraljestva ločil v [[Neapeljsko kraljestvo]], Sicilija in Malta pa sta pripadli Aragoncem. Kraljestvu so do leta [[1409]] vladali sorodniki aragonskih kraljev, potem pa je kraljestvo postalo del aragonskega kraljestva.<ref>{{cite news|url=http://www.knowital.com/history/sicily/sicily-history.html|publisher=KnowItal.com|title=History of Sicily}}</ref> Na začetku vladanja Aragoncev so bili malteški grofje kraljevi sinovi, leta [[1397]] pa je grofovski naslov prešel nazaj na fevdalce. Zaradi stalnih prepirov med družinama za grofovski naslov, ki so Malti prinesli veliko revščino, je kralj grofovski naslov spet odvzel. Prepiri so se ponovili nekaj let kasneje, ko je kralj grofovski naslov podelil grofu Gonsalvu Monroyu. Maltežani so se temu uprli in bili poraženi. Ko so kasneje priznali, da so bili kljub uporu zvesti sicilijanski kroni, je priznanje na Alfonza IV. naredilo tako močan vtis, da upornikov ni kaznoval, ampak jim je celo obljubil, da jih ne bo nikoli več izročil tretji strani. Glavno mesto Mdina je dobilo ime ''Città Notabile'' (Ugledno mesto).
 
=== Malteški vitezi in Napoleon ===
27.104

urejanja