Francija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
bistvena dopolnitev |
||
Vrstica 88:
Čeprav mnogi datirajo začetek francoske monarhije v [[5. stoletje]], se je samostojen obstoj države začel z delitvijo [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskega cesarstva]] [[Karel Veliki|Karla Velikega]] na zahodni in vzhodni del. Iz vzhodnega dela je nastala [[Nemčija]], iz zahodnega pa Francija.
Nasledniki Karla Velikega so vladali Franciji do leta [[987]], ko je bil [[Hugo Capet]], vojvoda Francije in grof Pariza, okronan za kralja Francije. Njegovi nasledniki, začenši s [[Kapetingi|kapetinško dinastijo]], so vladali Franciji do leta [[1792]], ko je [[francoska revolucija]] uveljavila republiko z radikalnimi spremembami, ki so se začele leta [[1789]].
[[Francoska revolucija]] je pretresla ves [[Fevdalizem|fevdalni svet]] i s svojimi gesli '''''[[Liberté, égalité, fraternité]]''''' ([[Francoščina|francosko]] za »[[Svoboda|svobodo]], enakost, bratstvo«) sprožila verižno reakcijo najpomembnejših političnih sprememb. Med temi revolucijami je bila tudi prva [[Socializem|socialistična]] iz katere je nastala [[Pariška komuna]].
[[Napoléon Bonaparte]] je leta [[1799]] prišel na oblast v republiki in se proglasil za [[cesar]]ja (leta 1804). Njegova vojska se je udeležila mnogih vojn v Evropi, zavzela dosti držav in ustanavljala nova kraljestva z Napoléonovimi sorodniki na oblasti. Po Napoléonovem porazu, so v Francijo ponovno uvedli monarhijo, a so jo ukinili z začetkom Druge republike. Druga republika se je končala, ko je bil za predsednika izvoljen Louis-Napoléon, Napoléonov nečak, ki je proglasil Drugo cesarstvo. Louis-Napoléona ([[Napoléon III.]]), ki ni bil tako ambiciozen kot stric, so kmalu odstavili in Francija je ponovno postala republika (Tretja republika).▼
▲[[Napoléon Bonaparte]] je leta [[1799]] prišel na oblast v republiki in se proglasil za [[cesar]]ja (leta 1804). Njegova vojska se je udeležila mnogih vojn v Evropi, zavzela dosti držav, ponesla s sabo ideje francoske revolucije in ustanavljala nova kraljestva z Napoléonovimi sorodniki na oblasti. Po Napoléonovem porazu, so v Francijo ponovno uvedli monarhijo, a so jo ukinili z začetkom Druge republike. Druga republika se je končala, ko je bil za predsednika izvoljen Louis-Napoléon, Napoléonov nečak, ki je proglasil Drugo cesarstvo. Louis-Napoléona ([[Napoléon III.]]), ki ni bil tako ambiciozen kot stric, so kmalu odstavili in Francija je ponovno postala republika (Tretja republika).
Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Francija okupirana od [[Tretji rajh|nacistične Nemčije]]. Osrednji del države s [[Pariz|Parizom]] je bil priključen Nemčiji južni pa oblikovan kot marionetna država znana kot [[Vichy|Vichyjska Francija]]. Vodil jo je Maršal [[Philippe Pétain|Philipe Petain]]. V času okupacije se je razvilo izredno močno [[Antifašizem|odporniško gibanje]] s partizanskimi enotami. Francijo so osvobodile zavezniške enote, med katerimi tudi vojska generala [[Charles de Gaulle|Charlesa de Gaulla]], ki jo je zbral v francoskih kolonijah in v raznih drugih državah. Po vojni so v Franciji likvidirali več deset tisoč domačih izdajalcev in nemških [[Kolaboracija|kolaboracionistov]] ter sprejeli zakone ki celo njihovim potomcem prepovedujejo politično delovanje in celo zaposlovanje v državnih službah in javnih podjetjih.
Čeprav je bila Francija zmagovalka v obeh svetovnih vojnah, so jo prizadele izgube bogastva, velikega dela imperija, delovne sile in statusa prevladujoče narodne države. Leta [[1958]] so v Franciji sprejeli novo ustavo, po kateri ima predsednik velika pooblastila (Peta republika), ki ni klonila nestabilnosti, kot prejšnji parlamentarni režimi.
| |||