Avgust Pavel: Razlika med redakcijama

Leta [[1913]] je [[doktorat|doktoriral]], zatem je učil na [[Torda|Tordo]] ([[Transilvanija|Erdeljsko]]) in [[Dombóvár]]u. (Njegov učenec je bil [[Albert von Szent-Györgyi|Albert von Szent-Györgyi de Nagyrapolt]], madžarski znanstvenik, ki je leta [[1937]] dobil [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino]] za obrazložitev, kako telo meri krvni tlak in vsebnost kisika v krvi inter podatke prenaša v možgane.)<br>

Avgust Pavel je znan predvsem kot znanstvenik, in je poleg [[Jožef Košič|J.Jožefa Košiča]] največji slovenski [[književnik]] in [[znanstvenik]] na [[Madžarska|Madžarskem]]. Napisal je knjigo o glasoslovju [[Cankova|cankovskega]] narečja ('''A vashidegkúti szlovén nyelvjárás hangtana''', [[Budimpešta|Budapest]] [[1909]]) in več etnoloških razprav. O odprtih ognjiščih v kuhinjah [[Porabski Slovenci|porabskih Slovencev]] je pisal v madžarščini s [[Slovensko Porabje|porabskimi]] izrazi o notranjščini hiš, za orodje in posodje. V razpravi o lovu na brinovke pri [[Slovensko Porabje|Porabcih]] opisuje pripravo na lov in njegov potek tudi v porabskem narečju.<br>

Avgust Pavel je napisal še več razprav o [[Matija Korvin|Kralju Matjažu]] v slovenskem ljudskem izročilu in o kulturnih stikih med Slovenci in Madžari. Prevedel je več slovenskih pesmi in črtic v madžarščino, npr.med drugim [[Ivan Cankar|Cankarjeve]] romanepovesti in povestiromane, kot sta ''[[Hlapec Jernej in njegova pravica|Hlapec Jernej in njegova pravica]]'' in ''[[Na klancu|Na klancu]]''.<br>