Moskovska velika kneževina: Razlika med redakcijama

brez povzetka urejanja
 
'''Moskovska velika kneževina''' (rusko: Великое Княжество Московское) je [[Srednji vek|srednjeveška]] [[kneževina]].
 
Kneževina se je pod vladavino ene od vej [[Rurikidi|Rurikidov]] razvila iz majhnega naselja v [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Vladimiro-Suzdalski veliki kneževini]]. Moskovski knez Ivan I. Kalita si je leta 1327 pri [[Tatari|tatarskem]] kanu pridobil naslov [[Kijevska Rusija#Severovzhod|velikega kneza Vladimira]] in pravico, da pri ruskih knezihzih za Tatare pobira davek. Leta 1380 je moskovski knez [[Dimitrij Donski]] povedel združene vojske ruskih knezov v prvo veliko zmago nad Mongoli. Knez [[Vasilij II. Vasiljevič|Vasilij II.]] je bil prvi, ki je bil kronan v [[Moskva|Moskvi]] za velikega kneza Moskve (1431). Moskovski knezi so z nakupi in osvajanji stalno povečevali ozemlje kneževine, pri čemer je bil najuspešnejši [[Ivan III. Vasiljevič|Ivan III.]], ki je v času vladanja površino kneževine potrojil; dokončno se je otresel tatarskega pritiska. Njegov vnuk [[Ivan Grozni|Ivan IV.]] se je leta 1547 proglasil za [[Rusko carstvo|ruskega carja]].
 
==Uvod==
 
Z razpadom [[Kijevska Rusija|Kijevske RusijeRus']] je njeno izročilo prevzela severovzhodna velika kneževina [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Suzdalija]], kjer je zrasla nova prestolnica [[Vladimir, Rusija|Vladimir]]. Vendar vladimirsko-suzdalskim velikim knezom ni uspelo ponovno združiti ruskih kneževin nekdanje Kijevske Rus'; ostale so razdrobljene in neenotne. Tako so bile lahek plen veliki [[Mongoli# Džingiskanovi nasledniki|mongolski]] vojski, ki jih je leta 1237 začela osvajati z juga. Do leta 1240 je zaporedoma zavzela in opustošila Rjazansko, Suzdalsko, Tversko, Černigovsko, Kijevsko in Volinijsko-Gališko kneževino. [[Veliki Novgorod#Novgorodska republika|Novgorodske republike]] Tatari niso zavzeli, ker je brez boja pristala na plačevanje davka.
 
Tatari niso posegali v notranjo ureditev ruskih kneževin. Le od knezov so zahtevali, da so se prišli poklonit kanu (sprva daleč v Azijo, po letu 1260 pa v [[Saraj Batu|Saraj]] ob reki Ahtuba, jugovzhodno od današnjega [[Volgograd]]a) in mu izreči pokorščino; pri njem so dobili potrdilo svoje knežje časti, imenovano ''jarlik''. Do ''jarlika'' so seveda laže prišli knezi, ki so bili spretni v orientalskem pogajanju, spletkarjenju in podkupovanju.
 
Tatari so RusomRusinom predpisali davek (na osnovi popisa prebivalstva in premoženja), ki so ga sprva pobirali sami, mnogokrat na zelo krut način, kar je vodilo do pogostih uporov in spopadov. Zato so v začetku 14. stoletja to nalogo poverili moskovskimMoskovskim knezom, ki so se pokazali najbolj kooperativni in vredni njihovega zaupanja. S tem so moskovskoMoskovsko kneževino povzdignili nad ostale ruske kneževine.
 
==Nastanek Moskovske kneževine==
Zapletla sta se v boj, v katerem pa Jurij ni bil uspešen in tudi tatarski kan Tohta je naziv velikega kneza podelil Mihaelu. Jurij je kneževini Smolensk iztrgal [[Možajsk]]. Leta 1315, po smrti kana Tohte, je odpotoval v Saraj k novemu kanu Uzbegu, se z njim spoprijateljil in se poročil z njegovo sestro. Leta 1318 se je vrnil z nazivom velikega kneza in s tatarsko vojsko, ki pa jo je knez Mihael tudi premagal. V številnih zapletih, bojih in spletkah pri kanu med Jurijem, Mihaelom in njegovim sinom Dimitrijem so vsi trije izgubili življenje. Kan Tohta je leta 1325 podelil naziv velikega kneza Dimitrijevemu bratu, tverskemu knezu Aleksandru Mihajloviču. V Moskovski kneževini je Jurija nasledil njegov brat Ivan.
 
Ivan Danilovič Kalita (*1288, 1325- †1340) je dobil priložnost, da se prikupi Tatarom, leta 1327, ko je v Tveru ob pobiranju davka za Tatare izbruhnilo nasilje, ki ga tverski knez Aleksander ni miril, ampak celo podpihoval. Moskovski knez je s svojo vojsko, okrepljeno s 50.000 Tatari, vstajo zadušil; oropal je Tver, Kašin in Toržok. Aleksander je pobegnil v [[Pskov]]. Ivan je za nagrado dobil naziv velikega kneza. Zavzel je še Pskov, od koder je Aleksander pobegnil v [[Litva|Litvo]]. Ker pa je prebivalstvo Aleksandra podpiralo, se je uspel še enkrat vrniti v Tver in z obiskom pri kanu Uzbegu celo dobil ''jarlik''. Toda tudi Ivan ni miroval; AleskandraAleksandra in njegovega sina Fjodora je pri kanu obdolži izdajstva in dosegel, da ju je dal kan leta 1339 usmrtiti. S tem je končno pokoril Tver. Ker sta v vmesnem času tudi Rjazan in Suzdalija prišla v okrilje Moskve, je Ivan uveljavil suverenost velikega kneza Vladimira na večjem delu osrednjega ruskega ozemlja današnje osrednje Rusije.
 
Ivan je dobil od kana nalogo, da pobiral davek za Tatare po vseh ruskih kneževinah. Ker je nekaj pobral tudi zase, je postal najbogatejši Rus,knez. prijelPrijel se ga je vzdevek ''Kalita'', kar pomeni mošnja denarja. Denar mu je omogočil vzdrževati veliko vojsko, ki jo je oblikoval po tatarskem vzoru, z dobro konjenico in natančnimi strelci. Vojsko je uporabljal le v ključnih trenutkih; večino ozemelj je pridobil s spletkarjenjem i kupovanjem.
 
V Moskvi je veliko gradil in mesto pripravljal za prestolnico velikega kneza. Okrog [[Moskovski kremelj|kremlja]] je dal zgraditi mogočno novo leseno obzidje, tudi palače je gradil v lesu, medtem ko je cerkve in metropolitovo rezidenco gradil v kamnu, kar kaže na spoštljiv odnos do Cerkve. Vplivni [[metropolit]] Peter se je rad zadrževal v Moskvi in je leta 1325 metropolijo preselil iz Vladimira v Moskvo (uradno se je takrat še vedno imenoval ''metropolit kijevski ''<ref>malo kasneje se je imenoval ''metropolit kijevski in moskovski''; šele leta 1461 je Kijev dobil svojega metropolita.</ref>.
 
Veliko vlogo pri uveljavljanju Moskve kot centra ruske države je imel metropolit Aleksej<ref name="Aleksej"/>, prvi Moskovčan, ki je v Cerkvi zasedal tako visok položaj; v tridesetih letih 14. stoletja je začel zidati v Moskvi več cerkva in samostanov in s tem pripravljal selitev cerkvenega središča. Še pomembnejši pa je bil v naslednjih letih [[Sergej Radonješki]], ki je severovzhodno od Moskve ustanovil [[Trojiški samostan sv. Sergeja|samostan Svete trojice]], ki je bil kasneje poimenovan po njem.
 
Ivan Kalita je bil pobožen in se je pred smrtjo dal pomenišiti. Med tem ko so se drugi ruski knezi Tatarom ponosno upirali, se je on konfliktom s Tatari izogibal, raje je z njimi sodeloval in si tako pridobil njihovo zaupanje; postavili so ga nad druge ruske kneze. RuskimDeželam deželamna območju Moskovske kneževine je zagotovil obdobje relativnega miru, olajšanja in obnove. Tako je Ivan Kalita postavil osnove za združitevnastanek današnje Rusije pod vodstvom Moskovske kneževine. Istočasno se je oblikovala in je rasla vojaška sila, ki je začela ogrožati tatarsko nadoblast.
 
==Prva velika zmaga nad Mongoli==
ki je devetletnemu Dimitriju zagotovil knežji položaj, ko pa je bil star dvanajst let, mu je pri kanu pridobil ''jarlik'' za velikega kneza Vladimira.
 
[[Dimitrij Donski|Dimitrij Ivanovič]] (*1350, 1359-1362- †1389) se je izkazal za razumnega in hrabrega vladarja. Okrog [[Moskovski kremelj|moskovskega kremljaKremlja]] je dal zgradintizgraditi novo, kamnito obzidje, ki je v letih 1368, 1370 in 1372 pomagalo obraniti Moskvo pred napadi združenih vojska [[Litva|Litve]] in Tvera. Ker so se Mongoli med seboj borili za oblast, jim je Dimitrij nehal plačevati davek. Vzpodbujal je ruske kneze k boju proti Tatarom in je leta 1380 povedel združene vojske ruskihMoskovskih knezov v boj proti njim. Na peščenem [[Kulikovska bitka|Kulikovem polju]] so Rusi prvič dosegli veliko zmago nad mongolsko vojsko, zbrano iz številnih mongolskih plemen. Zmaga je imela za Ruse velik simboličen pomen; začeli so verjeti, da se lahko osvobodijo mongolskega jarma. Dimitriju je zmaga prinesla poimenovanje ''Donski''. Postal je narodni junak; kasneje je bil proglašen za svetnika.
 
==Združevanje ruskih ozemelj v Moskovski veliki kneževini==
[[slika:Facial Chronicle - b.10, p.049 - Tokhtamysh at Moscow.jpg|thumb|''Tohtamiševo Obleganje Moskve leta 1382''. Srednjeveška ilustracija.]]
Kljub temu da so Tatari leta 1382 ponovno z vojsko preplavili Rusijokneževino in na novo vzpostavili svojo nadoblast, si je sin Dimitrija Donskega, [[Vasilij I. Dimitrijevič|Vasilij I.]] (*1370,1389- †1425) po očetovi smrti uspel zagotoviti pri tatarskem kanu Tohtamišu položaj velikega kneza Vladimira. Spretno je izkoriščal notranje slabosti in spore Mongolov, kupoval in osvajal za Moskovsko kneževino nova ozemlja in širil vpliv velikega kneza Vladimira na vse večje ozemlje. Leta 1386, ko je mongolski osvajalec [[Timur Lenk]] začasno razbil Zlato hordo, je nehal plačevati davek Tatarom in pobrani denar uporabil za krepitev svoje vojske. Pritiskov, ki jih je na Moskvo izvajala [[Litva]], se je rešil leta 1408 z mirovno pogodbo, v kateri je pristal na mejo na reki [[Ugra|Ugri]], kar je za Moskvo pomenilo izgubo [[Smolensk]]a.
 
RuskeMoskovsko veliko kneževinekneževino so Tatari ponovno preplavili leta 1408, ko je po smrti Timur Lenka njegov nekdanji vojskovodja, emir Edigu, združil del ozemelj nekdanje Zlate horde in se spomnil, da RusiMoskovska velika kneževina že dobrih deset let ne plačujejo davkov. Moskovsko obzidje je tedaj tatarsko obleganje zdržalo; emir se je umaknil, ko mu je Vasilij plačal vojno odškodnino. Vendar je bil pritisk Tatarov kratkotrajen; kmalu so se spet med seboj spopadli za oblast in se niso zanimali za Rusemoskovske kneze.
[[slika: Muscovy_1300-1462.png|thumb|''Razvoj Moskovske kneževine do leta 1462.'' (Linija črta-pika-črta obkroža ozemlje Moskovske velike kneževine v času Vasilija I. in Vasilija II.)]]
Vasilij I. je zadnjič potoval v [[Saraj (mesto)|Saraj]] leta 1412, ko je v Hordi zavladal Tohtamišev sin, Jalal al-Din, in spet zahteval plačevanje davka. Vasilij si je ponovno uspel obnoviti ''jarlik'' velikega kneza Vladimira.
 
Vasilija I. je nasledil njegov sin, desetletni [[Vasilij II. Vasiljevič|Vasilij II.]] (*1415, 1425-1431- †1462). Bil je prvi moskovski knez, ki je bil s pristankom tatarskega kana kronan v Moskvi za velikega kneza Moskve (1431). Vendar mu je ta položaj oporekal stric Jurij Dimitrijevič. Vasilij II. se je s stricem in njegovimi sinovi bojeval za oblast vse do leta 1450. Bojevanje je bilo polno preobratov, zmag in porazov. Vasilij II. je trikrat izgubil oblast, ob tretji izgubi je bil tudi oslepljen. Nazadnje je vendarle uspel premagati nasprotnike ter ohraniti in zaokrožiti ozemlje Moskovske velike kneževine. V njegovem času se je današnja [[ruskaRuska pravoslavna Cerkev]] odcepila od carigrajske [[Patriarh|patriarhije]].
 
Vasiliju II. je po oslepitvi pomagal najstarejši sin [[Ivan III. Vasiljevič|Ivan III.]] (*1440, 1462- †1505), ki je že zelo mlad prevzemal odgovorne vojaške naloge. Po prevzemu oblasti leta 1462 je začel počasi in preudarno priključevati moskovskiMoskovski veliki kneževini sosednja ruska ozemlja današnje osrednje Rusije. Med njimi je bila najmočnejša in za Ivana najpomembnejša [[Veliki Novgorod#Novgorodska republika|Novgorodska republika]], proti kateri je vodil vrsto vojaških pohodov in vršil nanjo gospodarske in politične pritiske, ki so postopoma zmanjševali njeno samostojnost, dokler je leta 1478 ni popolnoma podredil in vključil v ozemlje Moskovske velike kneževine.
 
Druge sosede so nudile manj odpora: Ivan je leta 1463 moskovskiMoskovski kneževini priključil kneževino [[Jaroslavelj]], leta 1474 kneževino [[Rostov]], leta 1485 kneževino [[Tver]] in leta 1489 pokrajino Vjatko. Prav tako je v svoje ozemlje vključil posesti svojih bratov. Njegove raziskovalne odprave so osvojile divjino vse do [[Uralsko gorovje|Urala]]. Površino Moskovske velike kneževine je v času svojega vladanja potrojil.
 
Ivan III. se je tudi obranil napadov neruskih sosedov. Odkar je velika mongolska vojska leta 1480 prodrla do [[Oka|Oke]] in [[Ugra|Ugre]] in se preko obeh rek soočila z veliko Ivanovo vojsko ter se potem umaknila, ne da bi prišlo do velikega spopada, Mongoli niso več ogrožali Moskovske velike kneževine. Po smrti poljsko-litvanskega kralja [[Kazimir IV. Andrej|Kazimirja IV.]] je popustil tudi pritisk z zahoda in Ivan III. je osvojil del nekdanje [[Černigov]]ske in [[Smolensk]]e kneževine (brez mesta Smolensk). Ugled Moskovske velike kneževine je v tujini močno povečala Ivanova poroka s potomko [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskih cesarjev]]. Ivan III. je postavil upravne temelje centralizirane ruske države. Obnovil je [[Moskovski kremelj|Kremelj]] in se začel imenovati "veliki knez vse Rusije".
 
Ivanov sin [[Vasilij III. Ivanovič|Vasilij III.]] (*1479, 1505- †1533) je nadaljeval z očetovo avtoritarno politiko. Odvzel je samostojnost kneževinam [[Pskov]], [[Rjazan]], [[Starodub]] in [[Novgorod-Severskij]] in s tem zaključil proces združevanja ruskih ozemelj današnje osrednje Rusije. Vasilij je bil manj uspešen napram neruskim sosedom. Litvi je iztrgal Smolensk, potem pa bil od nje poražen pri Orši. V spopadih s Tatari iz [[Krimski kanat|Krimskega]] in [[Kazanski kanat|Kazanskega kanata]] je moskovskaMoskovska kneževina utrpela velika opustošenja
 
Ivan III. in Vasilij III. sta ruskimmoskovskim knezom, ki so nekoč obvladovali ozemlja, večja od evropskih držav, odvzela ekonomsko, politično in vojaško moč, tako da so lahko bili le še uslužbenci na dvoru velikega kneza. Izgubljeno moč so najmočnejši med njimi skušali nadoknaditi po Vasilijevi smrti, ob kateri je bil njegov sin in naslednik [[Ivan Grozni|Ivan IV.]] (1530, 1533- †1584) star komaj tri leta. Pulili so se za in se menjavali v regentstvu. Ivan je ob tem hitro dozorel in se sedemnajstleten proglasil za polnoletnega ter se dal leta 1547 kronati za ruskega carja. Odtlej govorimo o [[Rusko carstvo|Ruskem carstvu]].
 
==Opombe==
Brezimni uporabnik