Redakcija: 10:56, 16. januar 2017 uredi SportiBot (pogovor \| prispevki) Boti 274.265 urejanj {{normativna kontrola}} ← Starejše urejanje		Redakcija: 17:09, 2. september 2017 uredi razveljavi Ajda požen'! (pogovor \| prispevki) 113 urejanj m Slovnica; lektura Oznaka: vizualno urejanje Novejše urejanje →
Vrstica 12: == Življenjepis == Avgust Pavel se je rodil v [[Prekmurje\|Prekmurju]], na Cankovi, v takrat še [[Železna županija\|Železni županiji]] staršema Ivanu ~~Pavel-u~~Pavlu in Elizabeti Obal. VNajprej je hodil na [[gimnazija\|gimnazijo]] ''Mihálya Vörösmartyja'' ~~je najprej hodil~~ v [[Monošter\|Monoštru]], potem pa na ''Premontrejsko gimnazijo'' v [[Sombotel\|Sombotelu (Szombathely)]]~~, na ''Premontrejsko gimnazijo''~~. V [[Budimpešta\|Budimpešti]] je študiral [[madžarščina\|madžarščino]], [[latinščina\|latinščino]] in [[slavistika\|slavistiko]]. Že kot študent je začel pisati pesmi v prekmurskem narečju in v madžarščini ter ~~prevejati~~prevajati in pisati ~~znanstvena~~znanstvene članke.<br> Leta [[1913]] je [[doktorat\|doktoriral]], zatem je učil na [[Torda\|Tordo]] ([[Transilvanija\|Erdeljsko]]) in [[Dombóvár]]u. (Njegov učenec je bil [[Albert von Szent-Györgyi Nagyrapolt]], madžarski znanstvenik, ki je leta [[1937]] dobil [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino\|Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino]], za obrazložitev, kako telo meri krvni tlak in vsebnost kisika v krvi in podatke prenaša v možgane).)<br> Od leta [[1920]] je živel v Sombotelu. Tu je poučeval na gimnaziji, istočasno je uredil in vodil knjižnico muzeja, bil je tudi ravnatelj tega muzeja. Ustanovil in urejeval je domoznansko revijo '''Vasi Szemle''' ''(Železni Obzornik/Revija)'', pozneje '''Dunántúli Szemle''' ''(Prekdonavska Revija/Obzornik)''.<br> == Delo == Avgust Pavel je znan predvsem kot znanstvenik, in je poleg [[Jožef Košič\|J. Košiča]] največji slovenski [[književnik]] in [[znanstvenik]] na [[Madžarska\|Madžarskem]]. Napisal je knjigo o glasoslovju [[Cankova\|cankovskega]] narečja ('''A vashidegkúti szlovén nyelvjárás hangtana''', [[Budimpešta\|Budapest]] [[1909]]) in več etnoloških razprav. O odprtih ognjiščih v kuhinjah [[Porabski Slovenci\|porabskih Slovencev]] je pisal v madžarščini s [[Slovensko Porabje\|porabskimi]] izrazi o notranjščini hiš, za orodje in posodje. V razpravi o lovu na brinovke pri [[Slovensko Porabje\|Porabcih]] opisuje pripravo na lov in njegov potek tudi v porabskem narečju.<br> Avgust Pavel je napisal še več razprav o [[Matija Korvin\|Kralju Matjažu]] v slovenskem ljudskem izročilu in o kulturnih stikih med Slovenci in Madžari. ~~Pevedel~~Prevedel je več slovenskih pesmi in ~~čtric~~črtic v madžarščino, npr. [[Ivan Cankar\|~~Cankarjevi~~Cankarjeve]] ~~romani~~romane in povesti, kot sta ''Hlapec Jernej'', ~~ali~~in ''Na klancu''.<br> Poleg znansvenoraziskovalnega dela je Avgust Pavel pisal tudi pesmi. Izdal je dve pesniški zbirki v madžarščini. Pesmi je pisal tudi v prekmurskem narečju, in jih je objavil v ''Marijinem listu'' ([[1907]]), ''Kalendarju'' ([[1907]]) in ''Novinah'' ([[1915]]-[[1917]]). Pavlove slovenske pesmi spadajo med najboljšo prekmursko narečno liriko.

Avgust Pavel: Razlika med redakcijama