Kolizej, Ljubljana: razlika med redakcijama

m
m (Rušitev objekta)
=== Rušitev objekta ===
 
Marca 1995 se je del Kolizeja zaradi podiranja enega nosilnih stebrov porušil, stanovalci so upravnika o nastalih razpokah večkrat opozorili, a se dela kljub temu niso ustavila pri čemer so umrli trije ljudje. Razlog, da se je sesula tretjina strehe objekta, so bili samovoljni gradbeni posegi v objektu s strani upravnika. Streho so samo zasilno zakrpali. Do leta 2006 so se iz zgradbe odselili vsi stalni stanovalci, nato pa je zgradba postala zatočišče za brezdomce in narkomane.<ref name="delo.si"/> Leta 2003 so dediči prodali zgradbo [[Kranjska investicijska družba|Kranjski investicijski družbi]] oz. [[Jože Anderlič|Jožetu Anderliču]], ki si je od nakupa naprej prizadeval zgradbo porušiti in zgraditi nov Kolizej z visoko stolpnico.<ref>[http://moj.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/143352 Dnevnik.si - Anderlič: Pa naj Kolizej kupi država]</ref> Slednje so mu začasno preprečili septembra 2005, ko je takratni [[minister za kulturo Republike Slovenije|kulturni minister]] [[Vasko Simoniti]] Kolizej začasno razglasil za [[kulturni spomenik državnega pomena]].<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200586&stevilka=3718 Uradni-list.si - Akt o začasni razglasitvi Palače Kolizej v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena]</ref> Zaradi tega je Anderlič hotel maja 2008 prodati zgradbo za 22,5 milijona evrov, a ni našel kupca.<ref name="dnevnik.si"/> Simonitijeva naslednica, [[Majda Širca]], je leta 2009 podpisala kulturno-varstveno soglasje za raziskavo in odstranitev kulturnega spomenika.<ref name="siol.net">[http://www.siol.net/kultura/novice/2011/08/kolizej_bo_padel.aspx Siol.net - Rušenje ljubljanskega Kolizeja se je začelo]</ref> Pri tem se je Anderlič zavezal, da bo ohranil pomembne arhitekturne elemente zgradbe ter v skladu z izravnalnim ukrepom namenil osrednji prostor nove zgradbe kulturnim dejavnostim.<ref>[http://www.rtvslo.si/kultura/novice/odprta-pot-za-novi-kolizej/209363 RTSLO.si - Odprta pot za novi Kolizej]</ref><ref>[http://www.eljubljana.si/gospodarstvo/1268-stari-kolizej-bodo-poruili Eljubljana.si - Stari Kolizej bodo porušili]</ref> 10. avgusta 2011 se je pričelo rušenje Kolizeja<ref name="siol.net"/>, kljub nasprotovanju [[Mednarodni svet za spomenike in spomeniška območja|Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja]] (ICOMOS)<ref>[http://24ur.com/novice/slovenija/propadajoci-kolizej-bodo-v-kratkem-zrusili.html 24ur.com - Propadajoči Kolizej bodo v kratkem zrušili]</ref>, [[Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo|Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva]]<ref>[http://www.rtvslovenija.si/kultura/drugo/civilna-iniciativa-poziva-resimo-kolizej/260401 RTVSlovenija.si - Civilna iniciativa poziva: Rešimo Kolizej!]</ref>, [[Zveza ekoloških gibanj Slovenije|Zveze ekoloških gibanj Slovenije]].<ref>[http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/nasprotniki-rusenja-kolizej-bo-ostal-simbol-unicevanja-narodnega-bogastva/263785 RTVSLO.si - Nasprotniki rušenja: Kolizej bo ostal simbol uničevanja narodnega bogastva]</ref> Rušenje so podprli [[Zoran Janković]] (župan Ljubljane), [[Peter Krečič]] (direktor [[Arhitekturni muzej Ljubljana|Arhitekturnega muzeja Ljubljana]]), [[Mitja Rotovnik]] (direktor [[Cankarjev dom, Ljubljana|Cankarjevega doma]]),..in številni drugi.<ref>Šešerko, Leo. ''Kolizej: simptom rušenja pravne in socialne države''. Društvo arhitektov, 2008, str. 58-59. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-0GW3H9C4|tip=kratko}}</ref>
 
== Fotogalerija ==
725

urejanj