Kolizej, Ljubljana: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
pravopis |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 56:
Z gradnjo novih vojašnic v Ljubljani ([[Topniška vojašnica, Ljubljana|Topniška vojašnica]]: 1860, [[Belgijska vojašnica, Ljubljana|Belgijska vojašnica]]: 1882-95, [[Domobranska vojašnica, Ljubljana|Domobranska vojašnica]]: 1891-99) je Kolizej izgubljal pomembnost za vojaški transport, tako da so bivše vojaške prostore pričeli oddajati stanovalcem, obrtnikom in trgovcem. V [[ljubljanski potres 1895|ljubljanskem potresu leta 1895]] je bila zgradba poškodovana, tako da je bilo potrebno delno rušenje.<ref name="delo.si"/> Tako so v 19. stoletju bili v Kolizeju vozniška šola, trgovina z moko, branjarija, mesnica, vinoteka, žganjarija,...<ref name="Branko C 1996"/> Leta 1906 je Withalm prodal Kolizej podjetju Gebruder Dedhendi, Malusa & Co., slednje pa je leto 1921 prodala zgradbo družini Heinrichar. Ta je obdržala zgradbo vse do leta 1961, ko je bila [[nacionalizacija|nacionalizirala]]; čeprav se je pričela nacionalizacija že leta 1945. Do leta 1960 je bila zgradba še dobro vzdrževana, saj so jo naseljevali predvojni stanovalci; z nacionalizacijo pa so v zgradbo naselili delavske družine in pripadnike nižjih slojev, ki niso vzdrževali objekta, tako da je do leta 1986 bivanje postalo skoraj nemogoče.<ref name="delo.si"/> Leta 1993 je bil Kolizej [[denacionalizacija|denacionaliziran]] in razglašen za [[kulturni spomenik lokalnega pomena]].<ref>[http://www.siol.net/kultura/novice/2010/11/iniciativa_za_kolizej.aspx Siol.net - Iniciativa za Kolizej premieru: Vlada naj ne bo "grobar Kolizeja"]</ref>
Marca 1995 se je del Kolizeja zaradi podiranja enega nosilnih stebrov porušil, stanovalci so upravnika o nastalih razpokah večkrat opozorili, a se dela kljub temu niso ustavila pri čemer so umrli trije ljudje. Razlog, da se je sesula tretjina strehe objekta, so bili samovoljni gradbeni posegi v objektu s strani upravnika. Streho so samo zasilno zakrpali. Do leta 2006 so se iz zgradbe odselili vsi stalni stanovalci, nato pa je zgradba postala zatočišče za brezdomce in narkomane.<ref name="delo.si"/> Leta 2003 so dediči prodali zgradbo [[Kranjska investicijska družba|Kranjski investicijski družbi]] oz. [[Jože Anderlič|Jožetu Anderliču]], ki si je od nakupa naprej prizadeval zgradbo porušiti in zgraditi nov Kolizej z visoko stolpnico.<ref>[http://moj.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/143352 Dnevnik.si - Anderlič: Pa naj Kolizej kupi država]</ref> Slednje so mu začasno preprečili septembra 2005, ko je takratni [[minister za kulturo Republike Slovenije|kulturni minister]] [[Vasko Simoniti]] Kolizej začasno razglasil za [[kulturni spomenik državnega pomena]].<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200586&stevilka=3718 Uradni-list.si - Akt o začasni razglasitvi Palače Kolizej v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena]</ref> Zaradi tega je Anderlič hotel maja 2008 prodati zgradbo za 22,5 milijona evrov, a ni našel kupca.<ref name="dnevnik.si"/> Simonitijeva naslednica, [[Majda Širca]], je leta 2009 podpisala kulturno-varstveno soglasje za raziskavo in odstranitev kulturnega spomenika.<ref name="siol.net">[http://www.siol.net/kultura/novice/2011/08/kolizej_bo_padel.aspx Siol.net - Rušenje ljubljanskega Kolizeja se je začelo]</ref> Pri tem se je Anderlič zavezal, da bo ohranil pomembne arhitekturne elemente zgradbe ter v skladu z izravnalnim ukrepom namenil osrednji prostor nove zgradbe kulturnim dejavnostim.<ref>[http://www.rtvslo.si/kultura/novice/odprta-pot-za-novi-kolizej/209363 RTSLO.si - Odprta pot za novi Kolizej]</ref> 10. avgusta 2011 se je pričelo rušenje Kolizeja<ref name="siol.net"/>, kljub nasprotovanju [[Mednarodni svet za spomenike in spomeniška območja|Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja]] (ICOMOS)<ref>[http://24ur.com/novice/slovenija/propadajoci-kolizej-bodo-v-kratkem-zrusili.html 24ur.com - Propadajoči Kolizej bodo v kratkem zrušili]</ref>, [[Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo|Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva]]<ref>[http://www.rtvslovenija.si/kultura/drugo/civilna-iniciativa-poziva-resimo-kolizej/260401 RTVSlovenija.si - Civilna iniciativa poziva: Rešimo Kolizej!]</ref>, [[Zveza ekoloških gibanj Slovenije|Zveze ekoloških gibanj Slovenije]].<ref>[http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/nasprotniki-rusenja-kolizej-bo-ostal-simbol-unicevanja-narodnega-bogastva/263785 RTVSLO.si - Nasprotniki rušenja: Kolizej bo ostal simbol uničevanja narodnega bogastva]</ref> Rušenje so podprli [[Zoran Janković]] (župan Ljubljane), [[Peter Krečič]] (direktor [[Arhitekturni muzej Ljubljana|Arhitekturnega muzeja Ljubljana]]), [[Mitja Rotovnik]] (direktor [[Cankarjev dom, Ljubljana|Cankarjevega doma]]),...<ref>Šešerko, Leo. ''Kolizej: simptom rušenja pravne in socialne države''. Društvo arhitektov, 2008, str. 58-59. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-0GW3H9C4|tip=kratko}}</ref>
Na mestu starega Kolizeja naj bi do leta 2015 zgradili [[Novi Kolizej]], kar se verjetno ne bo zgodilo.<ref>[http://www.eljubljana.si/gospodarstvo/1268-stari-kolizej-bodo-poruili Eljubljana.si - Stari Kolizej bodo porušili]</ref>
| |||