Horkheimer je nadaljeval s poučevanjem na univerzi do svoje upokojitve v 60. letih. Četa 1953 je bil nagrajen z Goethejevo plaketo mesta Frankfurt in je bil kasneje imenovan za častnega meščana mesta FrnkfurtFrankfurt za celotno svoje življenje. V letih 1954 in 1959 se je vrnil v Ameriko kot pogosto gostujoči profesor na Univerzi v Chicagu. Po letu 1959 je Horkheimer postal »progresivni pesimist in anti-revolucionar«. To je vidno tudi v eseju »Traditional and Critical Theory« (1970), ki je postala vplivna v svetovni novi levici. Njegovo delo je bilo manj pod vplivom Marxa in Marcusa in se je bolj usmerilo na Nietzscha ali Schopehaura, kar bi utegnil biti razlog, da v današnjih časih ni tako izrazit na RankfurtskiFrankfurtski šoli.
