Malta: Razlika med redakcijama

Brez spremembe v velikosti ,  pred 2 letoma
m
brez povzetka urejanja
m
[[Slika:Malta Gozo Comino.png|250px|left|thumb|]]
[[Slika:Satelite image of Malta.jpg|250px|left|thumb|Satelitski posnetek otočja: Gozo, Comino in Malta]]
Malta je skupina otokov v osrednjem [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. Stalno naseljena sta samo največja otoka [[Malta (otok)|Malta]] (315 km²) in [[Gozo]] (Għawdex, 315 km²). Drugi večji otoki so Comino (Kemmuna, 3 km²), ki ni stalno naseljen, ter Cominotto (Kemmunett), Filfla, Fungus Rock (Il-Ġebla tal-Ġeneral) in Otok svetega Pavla (Selmunett), ki niso naseljeni. OtokManoelov Manoelotok (il-Gżira tal-Isqof) je v Gżiri z mostom povezan s celino in je pravzaprav sestavni del mesta. Obale otokov so zelo razčlenjene s številnimi dobrimi pristanišči.
 
Otočje leži na severnem robu afriške [[tektonska plošča|tektonske plošče]], na samem stičišču z evropsko tektonsko ploščo. Za pokrajino so značilni nizki griči s terasastimi polji. Najvišja točka otočja je Ta'Dmejrek v bližini Dinglija z nadmorsko višino 253 m. V deževnem obdobju je na otokih nekaj majhnih rek, stalnih rek in jezer pa na otokih ni. Stalno tekočo vodo ima le nekaj potokov v okolici Baħrije, l-Intaħleba in San Martina. Edina tekoča voda na Gozu je v dolini Lunzjata.
Po padcu Fenicije okrog leta [[400 pr. n. št.]] je Malta prišla pod oblast feničanske afriške kolonije [[Kartagina|Kartagine]].<ref>Terterov, Marat. [http://books.google.com/books?id=kc7DO3TZEYcC&pg=PA4&dq=malta+Phoenician++%22trading+post%22&sig=ACfU3U2Sm0qNg7diIWAe4mLI4LUqiRKNgA#v=onepage&q=malta%20Phoenician%20%20%22trading%20post%22&f=false Doing Business with Malta] , GMB Publishing Ltd. ISBN 1-905050-63-1</ref> V času Kartažanov so na Malti pridelovali predvsem [[oljka|oljke]] in [[rožič]]e ter izdelovali tkanine. Med [[Punske vojne|punskimi vojnami]] ([[264 pr. n. št.|264]]–[[146 pr. n. št.]]) je začel odpor do Kartažanov naraščati in leta [[218 pr. n. št.]] se je prebivalstvo uprlo. Oblast je na otočju prevzela [[Rimska republika]] s [[konzul]]om Sempronijem na čelu.<ref>Castillo, Dennis Angelo. [http://books.google.co.uk/books?id=i5ns5LNtoiUC&pg=PA25&lpg=PA25&dq=MALTA+sEMPRONIUS&source=web&ots=JHcfabryVa&sig=cXCtKu3apl5Y2y7OEhaMvt1CMM0&hl=en&sa=X&oi=book_result&resnum=1&ct=result#PPA25,M1 The Maltese Cross: A Strategic History of Malta], Greenwood Publishing Group. ISBN 0-313-32329-1</ref> Med sirakuškim uporom v drugi punski vojni je Malta ostala zvesta Rimu in bila zato nagrajena s statusom ''Foederata Civitas'', kar ji je dalo v okviru Sicilske province nekaj avtonomije. Otok se je takrat imenoval ''Melita''. Enako se je imenovalo tudi njeno glavno mesto, današnja [[Mdina]].
 
Leta [[60]] je severno od otoka Malte v Zalivu svetega Pavla doživel brodolom [[Kristus]]ov [[apostol]] [[Sveti Pavel|Pavel iz Tarza]].<ref>Castillo, Dennis Angelo. [http://books.google.co.uk/books?id=i5ns5LNtoiUC&pg=PA25&lpg=PA25&dq=MALTA+sEMPRONIUS&source=web&ots=JHcfabryVa&sig=cXCtKu3apl5Y2y7OEhaMvt1CMM0&hl=en&sa=X&oi=book_result&resnum=1&ct=result#PPA25,M1 The Maltese Cross: A Strategic History of Malta], Greenwood Publishing Group. ISBN 0-313-32329-1</ref> Izročilo pravi, da je na otoku ostal tri mesecemesce, naredil nekaj čudežev in med prebivalce vpeljal [[krščanstvo]]. Dogodki so opisani v ''Apostolskih delih'' v [[Nova zaveza|Novi zavezi]]. V času [[cesar]]ja [[Hadrijan]]a, leta [[117]], so malteški otoki napredovali na položaj ''municipija''. Ko je [[Rimsko cesarstvo]] razpadlo na vzhodni in zahodni del, je Malta pripadla grško govorečemu [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskemubizantinskemu cesarstvu]]. Malta je bila pod bizantinsko oblastjo celih štiristo400 let, vendar je o tem obdobju zelo malo znano. V tem obdobju so otočje za nekaj časa zasedli [[Goti]] in [[Vandali]], vendar so jih Bizantinci kmalu pregnali in tam pustili vojaško posadko.<ref>Borg, Victor Paul. [http://books.google.com/books?id=o1QO1Tk-FsMC&pg=PA331&dq=byzantine+malta&lr=&as_brr=3&sig=ACfU3U38b0XhbN8wTPyxs2tPEX0RbyVg9w#v=onepage&q=byzantine%20malta&f=false The Rough Guide to Malta & Gozo], Rough Guides. ISBN 1-85828-680-8</ref>.
 
=== Srednji vek ===
V bizantinsko-arabskih vojnah ([[780]]–[[1180]]) je bizantinski sicilski [[admiral]] Evfemij izdal Bizantinskobizantinsko cesarstvo, razglasil samostojnost Sicilije in pozval na pomoč [[Arabci|Arabce]]. Malta in Sicilija sta postali del Sicilskega emirata, kateremu so od leta [[909]] vladali [[Fatimidi]]. Arabci so na Malti zgradili namakalne sisteme in zasadili nove vrste sadja ([[citrus]]e) in [[bombaž]]. S seboj so prinesli tudi sicilsko-arabski jezik, iz katerega se je razvila [[malteščina]]<ref>Wilson, Andrew. [http://books.google.com/books?id=jIP9WiIOtKYC&pg=PA64&dq=Siculo-Arabic+Maltese&lr=&as_brr=3&sig=ACfU3U0ANaOtExtwNoXiIbN9koijAKe_9A Corpus Linguistics Around the World], Rodopi. ISBN 90-420-1836-4</ref>. Arabci so dopuščali versko svobodo, zato se je na otočju ohranilo [[krščanstvo]], prebivalci pa so morali zato plačevati poseben verski davek.
 
V [[11. stoletje|11. stoletju]] so [[Normani]] iz [[Normandija|Normandije]] zasedli najprej Sicilijo, leta [[1091]] pa še Malto. Maltežani so novega vladarja [[Rogerij I. Sicilski|Rogerija I. Sicilskega]] toplo sprejeli in mu ponudili vojaško pomoč. Rogerij je nato baje odtrgal in jim podaril del svoje rdeče-bele zastave, ki je postala osnova za sodobno malteško zastavo.
Obdobje Normanov je bilo uspešno. Malta je postala del novoustanovljene [[Kraljevina Sicilija|Kraljevine Sicilije]], ki je obsegala Sicilijo in južno polovico italijanskega (Apeninskega) polotoka. Rimskokatoliška vera je postala državna vera, na Malto pa je prišla tudi [[normanska arhitektura]]. Zadnji normanski kralj Tankred Sicilski je iz Malte in Goza naredil fevdalno gospostvo z malteškimi grofi na čelu. Prvi grofje so bili izkušeni [[Genova|genovski]] [[gusar]]ji. Sicilsko kraljestvo je leta [[1194]] prešlo na [[Staufovci|Hohenstaufovce]], ki so ostali na oblasti do leta [[1266]]. Cesar [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderik II.]] je do leta [[1224]] z Malte izgnal vse Arabce<ref>{{cite news|url=http://www.aboutmalta.com/history/time-Line.htm|publisher=AboutMalta.com|title=Time-Line}}</ref> in na Malto preselil vse krščanske moške prebivalce iz kraja Celan iz italijanske dežele [[Abruci]].
 
Malta je nato za kratek čas prišla pod oblast kapetinsko-anžuvinske dinastije, ki je bila zaradi visokih davkov zelo nepriljubljena. Zaradi vojne [[Karel I. Anžujski| Karla I.]] z [[Genova|Genovo]] so leta [[1275]] opustošili Gozo. Leta [[1282]] je bil velik upor na Siciliji, znan kot ''[[Papež Martin IV.#Sicilske večernice|sicilijanske večernice]]'', po katerem se je celinski del kraljestva ločil v [[Neapeljsko kraljestvo]], Sicilija in Malta pa sta pripadli Aragoncem. Kraljestvu so do leta [[1409]] vladali sorodniki aragonskih kraljev, potem pa je kraljestvo postalo del Aragonskegaaragonskega kraljestva.<ref>{{cite news|url=http://www.knowital.com/history/sicily/sicily-history.html|publisher=KnowItal.com|title=History of Sicily}}</ref> Na začetku vladanja Aragoncev so bili malteški grofje kraljevi sinovi, leta [[1397]] pa je grofovski naslov prešel nazaj na fevdalce. Zaradi stalnih prepirov med družinama za grofovski naslov, ki so Malti prinesli veliko revščino, je kralj grofovski naslov spet odvzel. Prepiri so se ponovili nekaj let kasneje, ko je kralj grofovski naslov podelil grofu Gonsalvu Monroyu. Maltežani so se temu uprli in bili poraženi. Ko so kasneje priznali, da so bili kljub uporu zvesti sicilijanski kroni, je priznanje na Alfonza IV. naredilo tako močan vtis, da upornikov ni kaznoval, ampak jim je celo obljubil, da jih ne bo nikoli več izročil tretji strani. Glavno mesto Mdina je dobilo ime ''Città Notabile'' (Ugledno mesto).
 
=== Malteški vitezi in Napoleon ===
Leta [[1530]] je dal cesar [[Sveto Rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] (španski kralj Karel I.) malteško otočje v trajni zakup [[Malteški viteški red|viteškemu redu svetega Janeza Krstnika]] (ivanovci), katereki so jih [[Osmansko cesarstvo|osmanski Turki]] leta [[1522]] pregnali z [[Rodos]]a. Aragonska krona je otočje še nekaj časa obdržala v svoji lasti kot del Sredozemskega imperija. Leta [[1565]] so malteški vitezi uspešno obranili Malto pred vdorom Turkov, ki so bili takrat na višku moči. Po obleganju so začeli pod vodstvom velikega mojstra reda Jeana Parisota de la Valette pospešeno utrjevati otok, predvsem novo mesto Valletto in globok zaliv južno od mesta, današnji ''Grand Harbour'' (Veliko pristanišče).
 
Malteški vitezi so vladali na Malti do leta [[1798]], ko jih je na poti v [[Egipt]] z otoka pregnala Napoleonova vojska. [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] jih je zvijačno zaprosil za varno pristanišče, kjer bi lahko dopolnil ladijske zaloge, ko je bil v pristanišču, pa je s topovi napadel gostitelje in veliki mojster Ferdinand von Hompesch zu Bolheim se je predal. Napoleon je ostal na Malti nekaj dni. V tem času je vitezom sistematično zaplenil vse premično premoženje in vzpostavil novo upravo, ki so jo vodili njegovi privrženci. Ko je Napoleon zapustil Malto, je za seboj pustil čvrsto vojaško posadko.
 
Francoske zasedbene sile na Malti zaradi svojega negativnega odnosa do vere ter verskih in finančnih reform niso bile priljubljene. Prebivalci so se zato uprli in prisilili Francoze k umiku v utrdbe. Upornike sta z orožjem podprli [[Velika Britanija]] in [[Kraljevina dveh Sicilij]], Britanci pa so s svojo mornarico blokirali otočje. IzoliraneOsamljene francoske sile pod poveljstvom [[general]]a de Vauboisa so se leta [[1800]] vdale in Malta je postala britanski [[protektorat]].<ref>{{cite book | last=Holland | first=James | title=Fortress Malta: An Island Under Siege, 1940-1943 | publisher=Miramax Books | year=2003 | isbn=1-4013-5186-7}}</ref>
=== Britanci in druga svetovna vojna ===
 
Malta je s [[Pariški mirovni sporazum (1814)|pariško pogodbo]] leta [[1814]] postala del [[Britanski imperij|Britanskegabritanskega imperija]]. Zaradi svoje strateške lege med [[Gibraltar]]jem in [[Sueški prekop|Sueškim prekopom]] je bila za Britance vmesna postaja za trgovske ladje, ki so trgovale z [[Indija|Indijo]], in oporišče vojne mornarice.
 
V zgodnjih 1930-ih se je britanska sredozemska flota, ki je bila ključni gospodarski dejavnik na Malti, zaradi ekonomičnosti premaknila v [[Aleksandrija|Aleksandrijo]]. Med [[II. svetovna vojna|II. svetovno vojno]] je imela Malta zaradi bližine nemških oskrbovalnih poti zelo pomembno vlogo. Za pogum in vztrajnost v dolgem boju proti sovražniku je britanski kralj [[Jurij VI. Britanski|Jurij VI.]] [[15. april]]a [[1942]] Malti podelil najvišje civilno odlikovanje [[Skupnost narodov|Skupnosti narodov]] – Jurijev križ, ki je zdaj upodobljen tudi na malteški zastavi.
 
=== Neodvisnost ===
Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so malteški laburisti najprej brez uspeha poskušali Malto združiti z Veliko Britanijo, potem pa je Malta [[21. september|21. septembra]] [[1964]] (dan neodvisnosti) postala neodvisnat. Po [[ustava|ustavi]] iz leta [[1964]] je britanska kraljica [[Elizabeta II. Britanska|Elizabeta II.]] ostala kraljica Malte, na otoku pa je v njenem imenu vladal generalni [[guverner]]. [[3. december|3. decembra]] [[1974]] (dan republike) je Malta postala [[republika]] v okviru [[Skupnost narodov|Skupnosti narodov]]. Sporazum o vojaški pomoči, ki so ga podpisali kmalu po razglasitvi neodvisnosti, se je [[31. marec|31. marca]] [[1979]] (dan svobode) iztekelpotekel in britanski vojaki so zapustili otočje. Malta je leta [[1980]] razglasila uradno politiko nevtralnosti in za kratek čas postala članica [[Gibanje neuvrščenih|gibanja neuvrščenih]]. Leta [[1989]] je bilo na Malti pomembno srečanje predsednikov [[George H. W. Bush|Busha]] in [[Mihail Sergejevič Gorbačov|Gorbačova]], ki je nakazalo konec [[hladna vojna|hladne vojne]].
 
Malta je [[1. maj]]a [[2004]] postala članica [[Evropska unija|Evropske unije]]. [[1. januar]]ja [[2008]] je postala tudi članica [[Evroobmočje|evrskega območja]] in svojo malteško liro zamenjala z [[evro]]m.<ref>{{cite web|url=http://www.euractiv.com/en/euro/cyprus-malta-set-join-eurozone-2008/article-163836|title=Cyprus and Malta set to join eurozone in 2008}}</ref>
 
== Politika in lokalna samouprava ==
[[File:Malta Valletta BW 2011-10-07 10-41-05.JPG|thumb|The [[Courts of Justice building (Valletta)|Sodišče]] v [[Valletti]]]]
[[File:Malta - administrative division.svg|thumb|[[Local councils of Malta|Upravne enote]] Malte]]
 
Na malteško [[arhitektura|arhitekturo]] so vplivale številne različne sredozemske kulture in britanska arhitektura. Prvi naseljenci na otoku so zgradili Ġgantijo, eno najstarejših samostojnih struktur na svetu. Graditelji [[neolitik|neolitskih]] templjev 3800–2500 pr. n. št. so številne [[tempelj|templje]] na Malti in Gozu zasnovali kot zapletene reliefne zasnove, med drugim spirale, drevo življenja in živalske portrete, risbe v rdeči okri, keramiko in obsežno zbirko skulptur človeških oblik, zlasti na otoku Malta. Ogledati si jih je mogoče v samih templjih (predvsem [[Hipogej Ħal-Saflieni]] in Tarxien) in v Narodnem muzeju arheologije v Valletti. Malteški templji, kot je Imnajdra, so polni zgodovine in imajo za seboj zgodbo.
 
Iz rimskega obdobja so visoko dekorativni [[mozaik|mozaični]] tlaki, marmorne kolonade in klasični kiparski ostanki, ki so lepo ohranjeni in predstavljeni v rimskemrimski Domusuhiši (Domus Romanus), državni vili tik ob obzidju [[Mdina|Mdine]]. Zgodnje krščanskeZgodnjekrščanske [[freske]], ki krasijo [[katakombe]], kažejo nagnjenost k vzhodnemu [[bizantinska umetnost|bizantinskemu]] okusu. Ti okusi so še naprej vplivali na prizadevanja srednjeveških malteških umetnikov, vendar so jih spreminjali pod vplivom romanskih in južnogotskih vplivov. Konec 15. stoletja so bili malteški umetniki tako kot umetniki na sosednji Siciliji pod vplivom šole Antonella da Messine, ki je uvedla [[renesansa|renesančne]] ideale in konceptezasnove dekorativne umetnosti tudi na Malti.<ref name="hopeandoptimism1">{{cite web|url=http://www.hopeandoptimism.com/essay.htm |title=An Overview of the Art of Malta|author=Cutajar, D. |publisher=Hopeandoptimism.com |accessdate=31 March 2009}}</ref>
[[File:CaravaggioJeromeValletta.jpg|thumb|''Sveti Hieronim piše'', Caravaggio; v stolnici v Valletti]]
 
Umetniška dediščina Malte je rasla pod vitezi svetega Janeza (ivanovci), ki so pripeljali slikarje italijanskih in flamskih manieristov, da bi okrasili njihove palače in cerkve na otokih, predvsem Matteo Perez d'Aleccio, katerega dela se pojavljajo v Magisterialni palači in v sostolnici svetega Janeza v Valletti, in Filippo Paladini, ki je bil dejaven na Malti od leta 1590 do 1595. Dolga leta je [[manierizem]] vplival na okus in ideal lokalnih malteških umetnikov.
 
Prihod [[Caravaggio|Caravaggia]] na Malto, ki je med 15-mesečnim bivanjem na teh otokih naslikal vsaj sedem del, je še bolj spremenil lokalno umetnost. Dve njegovi najznačilnejši deli, ''Obglavljenje svetega Janeza Krstnika'' in ''Sveti Hieronim piše'', sta na ogled v [[Oratorij (cerkev)|oratorij]]u samostanske cerkve svetega Janeza. Njegova zapuščina je očitna v delih lokalnih umetnikov Giulia Cassarina (1582–1637) in Stefana Erardija (1630–1716).