Mediacija: Razlika med redakcijama

Potek mediacije je lahko različno strukturiran. Društvo mediatorjev Slovenije<ref name="Društvo mediatorjev Slovenije"/> opredeljuje potek mediacije v štirih fazah.

 

 

V '''raziskovalni fazi''' se predstavijo [[Stališče|stališča]] strank in njihove zgodbe. V večini primerov se tu pokažejo velike razlike v pogledih na predmet spora. Naloga mediatorja v tej točki je, da vzpostavi komunikacijo med mediantoma. Večinoma so na začetku pri sprtih straneh prisotna močna [[Čustvo|čustva]] in naloga mediatorja je, da najprej loči »ljudi od problema«, kar omogoči nadaljno komunikacijo. Prvi del faze raziskovanja je namenjen raziskovanju dejstev, drugi del pa raziskovanju interesov, želja, potreb, skrbi in strahov. Raziskovalna faza se tako zaključi s seznamoma interesov ene in druge strani. Na podlagi tega se lahko oblikuje popis skupnih interesov ali pa sicer različnih, vendar vseeno kompatibilnih interesov. Pred nadaljevanjem mediacije pa je potrebno odgovoriti še na tri vprašanja: 1. Ali so znana vsa dejstva?, 2. Ali so znani vsi interesi? in 3. Ali sta stranki pripravljeni na pogajanje?

V [[Anglija|Angliji]] pa je najbolj znan 6-stopenjski model mediacije. Ta model vključuje predhodno ločeno srečanje mediatorja z vsako od strank. Na naslednjem srečanju, ki poteka z obema strankama, pa se priporoča upoštevanje naslednjih stopenj:

# predstavitev namena mediacije in določitev osnovnih pravil;

# opredelitev bistva spora in diskusija o tem;

# mediator spodbuja medsebojno razumevanje strank, obvladovanje in ubesedenje čustev ter med njima vzpostavi direktno komunikacijo;