Mediacija: Razlika med redakcijama

# podpis sporazuma oblikovanega dogovora<ref name ="ZSSS"<>Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije (2009b). ''Smernice: Model za mediacijo – orodje za doseganje enakih možnosti na trgu delovne sile''. Ljubljana: Avtor. </ref>.

Veliko [[Organizacija|organizacij]] po svetu uporablja mediacijo kot način reševanja sporov glede pogodb, plačila, delovnih pogojev, nesporazumov zaradi pritožb strank, zavarovalnih in odškodninskih zahtevkov ter načrtovanja in razvijanja<ref name="Crawley inGraham">Crawley, J. in Graham, K. (2012). ''Mediacija za menedžerje''. Ljubljana: Zavod Rakmo.</ref>. Mediacija je uporabna tako pri reševanju sporov med sodelavci na isti hierarhični ravni kot tudi pri reševanju sporov med zaposlenimi in njihovimi nadrejenimi. Izjemoma jo lahko uporabimo tudi za reševanje sporov med delovnimi skupinami in med [[Sindikat|sindikati]]. Lahko jo uporabimo v katerikoli fazi spora, vendar je bolj uspešna, če jo uporabimo čimprej po nastanku spora. Mediacija lahko poleg tega predstavlja tudi eno izmed oblik preprečevanja spora. Primerna je za reševanje različnih sporov, npr. v primeru porušenih medosebnih odnosov, pri napačnih interpretacijah verbalnih in vedenjskih sporočil, osebnih spopadih, komunikacijskih problemih, nadlegovanju ter šikiniranju. Določena vedenja, ki se pojavljajo pri delu, so lahko zaznana kot diskriminatorna, nadlegovalna ali nespoštljiva, čeprav v resnici njihov namen ni bil takšen. V takšnem primeru lahko mediacija pomaga, da vpletene osebe spoznajo, na kakšnen način njihovo vedenje dojemajo sodelavci. V primeru, da se takšno vedenje po zaključku mediacije ne preneha, je potrebno uporabiti kakšno drugo obliko reševanja sporov<ref name="Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije">Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije (20092009a). ''Mediacija za reševanje sporov na delovnem mestu po mirni poti''. Ljubljana: Avtor.</ref>.