Stane Južnič: Razlika med redakcijama

1947 je končal klasično gimnazijo v Ljubljani, [[1949]] diplomatsko šolo v [[Beograd]]u, 1956 diplomiral iz zgodovine na Filozofski fakulteti v Beogradu, magistriral v Rimu in 1965 doktoriral na beograjski Visoki šoli za politične vede. Od 1943 je bil v [[partizan|partiza]]nih. Po 1947vojni je službovalbil named vodilnimi pri mladinskih delovnih brigadah, mdr. pri izgradnji Nove Gorice. Služboval je na jugoslovanskem zunanjem ministrstvu oz. državnem sekretariatu za zunanje zadeve, mdr. v diplomatski službi v Veliki Britaniji (London), ZDA (San Francisco), innato pa v Latinski Ameriki (kot uradni prevajalec oz. tolmač jugoslovanskih državnih delegacij); v letih 1957-68 je delal na beograjskem Inštitutu za mednarodno politiko in gospodarstvo kot vodilni jugoslovanski strokovnjak za Latinsko Ameriko, nazadnje je kot višji znanstveni sodelavec vodil oddelek za dežele v razvoju. Predaval je sprva (po 1964) na Visoki šoli za politične vede v Beogradu, od 1967 tudi na VŠPV v Ljubljani (1970 preimenovano v FSPN in 1991 v FDV), kjer se je 1968 redno zaposlil kot izredni, od 1974 pa je bil redni [[profesor]] za novejšo (politično oz. svetovno) zgodovino (z zgodovino delavskega gibanja oz. kasneje z zgodovino narodov Jugoslavije) ter socialno in politično antropologijo; raziskoval in predaval je še predmete: dežele v razvoju, sociolingvistiko, zgodovino civilizacij, verstva sveta ("primerjalni verouk"), o ženskosti in moškosti ter na novouvedeni smeri teoretična politologija od 1994 še politično kulturo, s katero se je kot prvi pri nas ukvarjal že od začetka 70. let 20. stoletja. Predaval je mdr. tudi v ZDA ter na oddelku univerze Johns Hopkins v Bologni ter se udejstvoval v komisiji za Afriko pri UNESCO. Na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], nekdanji [[FSPN]], je bil leto in pol tudi dekan (1976-771976−77), nato pa član univerzitetnega sveta Univerze v Ljubljani. Okoli 1990 je vzpodbudil sodelovanje z Biotehniško fakulteto v okviru ljubljanske univerze pri organizaciji medfakultetnega podiplomskega študija antropologije. inBil bilje prvi predstojnik antropološkega raziskovalnega centra (1991-20021991−2002) ter edini predstojnik katedre za antropologijo na FDV (v času njenega obstoja 1996-20011996−2001). Bil je mdr. član uredniških odborov ''Teorije in prakse'' in revije ''Anthropos''.

V Sloveniji je po letu 1969 utemeljil družboslovno smer antropologije (procesiposvečal se je zlasti procesom socializacije in inkulturacije, mentalitetementalitetam, etničnostetničnosti in nacionalnostnacionalnosti, jezikjeziku, spolspolu itd.) in jo skupaj z nekaj njenimi poddisciplinami postopno razvijal v holistično-interdisciplinarni smeri, ob upoštevanju biološko-evolucijskih determinant človeške vrste in njenih raznolikosti. Napisal je več skript in učbenikov o nastanku sodobnega sveta, dežel v razvoju, še posebej Latinske Amerike in [[kolonializem|postkolonializma]], politične kulture ter različnih področij antropologije, vključno z lingvistično. V svojem času je bil med najuspešnejšimi mentorji na fakulteti, tudi pri številnih doktoratih in slovel kot odličen ter vsestransko razgledan predavatelj. Zaradi uspehov v znanstvenem, pedagoškem in mentorskem delu je 1991 prejel univerzitetno svečano listino in zlato plaketo ter 1997 naslov zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani.