Harlow Shapley: Razlika med redakcijama

dodanih 79 zlogov ,  pred 2 letoma
m
m/dp
m (pp)
m (m/dp)
 
{{Infopoljeinfopolje Oseba}}
 
'''Harlow Shapley''' [hérlou šépli], [[Američani|ameriški]] [[astronom]], * [[2. november]] [[1885]], [[Nashville, Missouri|Nashville]], [[Missouri]], [[Združene države Amerike|ZDA]], † [[20. oktober]] [[1975]], [[Boulder, Kolorado|Boulder]], [[Kolorado]], ZDA.
== Življenje in delo ==
 
Shapley je izhajal iz [[kmet|kmečke]] [[družina|družine]]. Pri 16. letih je pustil [[šola|šolo]] in postal [[novinar]] v [[Kansas]]u. Skušal se je vpisati na [[univerza|univerzo]] za [[novinarstvo]], a je ugotovil, da bi moral čakati celo leto, preden bi bil sprejet. Ker ni hotel izgubljati časa, se je namesto novinarstva odločil za [[astronomija|astronomijo]]. Tako je postal astronom skoraj popolnoma naključno.
 
Po diplomi na Univerzi Missourija je odšel na [[Univerza Princeton|Univerzo Princeton]], kjer je sodeloval z [[Henry Norris Russell|Russllom]] pri raziskavah [[spremenljivka (zvezda)|spremenljivk]] in [[dvojna zvezda|dvojnih zvezd]]. Trdil je, da so kratkoperiodične [[kefeida|kefeide]] pulzirajoče [[zvezda|zvezde]], in ne [[prekrivalno dvozvezdje|prekrivalna dvozvezdja]] kot npr. [[Algol]], kjer ena zvezda zatemni drugo. S to tezo je leta 1914 [[doktorat|doktoriral]] in se zaposlil kot astronom na [[Observatorij Mount Wilson|Observatoriju Mount Wilson]].
Leta 1918 je raziskoval razvrstitev zvezdnih [[meglica|meglic]] v [[Vesolje|Vesolju]]. Leta 1921 je od nedavno umrlega [[Edward Charles Pickering|Pickering]]a prevzel mesto predstojnika [[Observatorij Harvardovega kolidža|Observatorija Harvardovega kolidža]] (HCO) in bil profesor astronomije na [[Univerza Harvard|Univerzi Harvard]], [[Cambridge]], [[Massachusetts]]. Predstojnik HCO je bil vse do leta 1952.
 
Poleg tega se je ukvarjal s proučevanjem izvengalaktičnihzunajgalaktičnih meglic in s problemi zgradbe Vesolja. V tem času se je poglobil v raziskave oblike in velikosti našekrajevne [[Rimska cesta (galaksija)|Galaksije]]. Proučeval je predvsem [[kroglasta zvezdna kopica|kroglaste kopice]] - velike [[zvezdni sistem|sestave zvezd]], ki ležijo na robu našekrajevne Galaksije. Večina kroglastih kopic vsebuje kratkoperiodične spremenljivke tipa RR [[Lira (ozvezdje)|Lire]], s pomočjo katerih je Shapley določil njihovo oddaljenost. Zvezo med [[navidezni sij|navideznim sijem]] in [[perioda|periodo]] sija kefeid, ki jo je odkrila [[Henrietta Swan Leavitt|Leavitt]]ova, je izrazil z njihovim [[absolutni izsev|absolutnim izsevom]]. Odkril je, da kroglaste zvezdne kopice niso popolnoma okrogle. Iz meritev je ocenil premer našekrajevne Galaksije. Danes vemose ve, da znaša okolipribližno 100.000 do 80.000 [[svetlobno leto|svetlobnih let]]. Skupaj s [[Frederick Hanley Seares|Seares]]om je na Observatoriju Mt. Wilson raziskoval zgradbo našekrajevne Galaksije in vse bolj je postalo jasno, da [[Sonce]] ni v središču našekrajevne Galaksije. S proučevanjem prostorske porazdelitve [[zvezdna gruča|zvezdnih gruč]] sta odkrila, da tvorijo [[krogla|kroglo]] s središčem na galaktični ravnini, na razdalji kakšnih 30.000 [[parsek|pc]] od Sonca. Izsledki raziskovanja [[simetrija|simetrije]] in [[dinamika|dinamike]] so vodili k sklepu, da je ta [[točka]] središče zvezdnega sistema, da je Sonce oddaljeno od središča našekrajevne Galaksije 30.000 pc in da so razsežnosti našekrajevne Galaksije približno 10-krat večje od [[Jacobus Cornelius Kapteyn|Kapteyn]]ovih vrednosti iz začetka [[20. stoletje|20. stoletja]].
 
Leta 1918 je predlagal svoj [[model (znanost)|model]] našekrajevne Galaksije. Novejša ocena oddaljenosti Sonca od jedra našekrajevne Galaksije je 32.000 svetlobnih let. Leta 1920 so na NarodniNacionalni akademiji znanosti v Washingtonu pripravili slavno »[[Velika razprava|Veliko razpravo]]« med Shapleyjem in [[Heber Doust Curtis|Hebrom Curtisom]]. Curtis je trdil, da so zvezdne meglice prave [[galaksija|galaksije]] in da je našakrajevna Galaksija veliko manjša, kot jo je ocenil Shapley. Izkazalo se je, da je imel Shapley prav glede velikosti, a tudi Curtis se ni motil, ko je trdil, da spiralne galaksije ležijo daleč stran od Rimske ceste. To je potrdil nekaj let kasneje leta 1922 [[Edwin Powell Hubble|Hubble]] z 2540 [[milimeter|mm]] zrcalnim [[daljnogled]]om na Mt. Wilsonu. Shapley je sprejel ta dokaz in se posvetil nadaljnjemu delu.
 
Odkril je dve pritlikavi galaksiji v [[Kipar (ozvezdje)|Kipar]]ju in [[Peč (ozvezdje)|Peči]], ki sta članici naše [[Krajevna skupina|Krajevne jate]], kamor spada poleg našekrajevne Galaksije, še [[Andromedina galaksija|galaksija v Andromedi]] in več kot 30 drugih manjših galaksij, ki se ne oddaljujejo druga od druge.
 
V svojih delih je obdeloval tudi probleme [[fotometrija|fotometrije]] in zvezne [[spektroskopija|spektroskopije]]. Ocenil je, da mora zemeljsko [[ozračje]] zajeti vsak dan na tisoče milijonov utrinkov, izmed katerih je kvečjemu eden izmed stotih dovolj svetel, da se ga lahko opazi s prostim [[človeško oko|očesom]].
[[spektroskopija|spektroskopije]]. Ocenil je, da mora zemeljsko [[ozračje]] zajeti vsak dan na tisoče milijonov utrinkov, izmed katerih je kvečjemu eden izmed stotih dovolj svetel, da ga lahko opazimo s prostim [[človeško oko|očesom]].
 
Leta 1932 je z [[Adelaide Ames|Adelaideo Amesovo]] izdal seznam 1249 svetlih galaksij. Katalog je pokazal, da je porazdelitev galaksij, svetlejših od 13<sup>m</sup>, severno in južno od Galaktične ravnine, čisto drugačna. Njuno delo je prvo pokazalo da Vesolje verjetno vsebuje znaten delež nehomogenih in izotropičnih območij. Najbolj pomembna značilnost kart, ki sta jih izdelala leta 1938, je bila jata v [[Devica (ozvezdje)|Devici]] (Virgo), kjer so se območja širila navzven na obe strani od jate z dolžino večjo od 5<sup>10</sup> svetlobnih let. Pozneje so [[Erik Bertil Holmberg|Holmberg]], [[Gérard Henri de Vaucouleurs|de Vaucouleurs]] in [[George Ogden Abell|George Abell]] odkrili prvo [[Krajevna superjata|Krajevno superjato]]. Iz kart Shapleyja in Amesove so bile razvidne tudi tri neodvisne zgostitve galaksij, ločene [[superjata|superjate]] vidne iz daljave. Astronomi sedaj verjamejo, da superjate napolnjujejo približno 10 % [[prostornina|prostornine]] Vesolja. Večina galaksij, gruč in jat pripada superjatam, prostor med njimi pa je relativno prazen. Velikost superjat se spreminja v območju nekaj 10 [[milijarda|milijard]] svetlobnih let. Verjetno v zgodnjem Vesolju ni bilo dovolj [[čas]]a, da bi na razdaljah večjih od superjat postalo nehomogeno. Superjate so dinamično neuravnovešene tvorbe, kar pomeni, da v njih ni bilo mešanj [[snov]]i, ki so značilna za sestave, dovolj premešanih z večkratnimi prehodi.
=== Nagrade ===
 
Leta 1926 je prejel [[Medaljamedalja Henryja Draperja|Medaljomedaljo Henryja Draperja]], leta 1934 mu je [[Kraljeva astronomska družba]] (RAS) podelila [[Zlatazlata medalja Kraljeve astronomske družbe|Zlatozlato medaljo]], leta 1939 pa je prejel [[Medaljamedalja Bruceove|Medaljomedaljo Bruceove]].
 
=== Poimenovanja ===
 
Po njem se imenuje [[asteroid]] notranjega dela glavnega [[asteroidni pas|asteroidnega pasu]] [[1123 ShapleyShapleya]] in [[udarni krater|udarni]] [[Lunini kraterji|krater]] [[Shapley (krater)|Shapley]] na [[Luna|Luni]].
 
== Sklici ==
== Zunanje povezave ==
 
* [http://www.phys-astro.sonoma.edu/brucemedalists/shapley/ Harlow Shapley], stran [[Medaljamedalja Bruceove|Medaljemedalje Bruceove]] {{ikona en}}
 
{{-}}
 
{{Medaljamedalja Henryja Draperja}}
{{Rumfordova nagrada}}
{{Zlatazlata medalja Kraljeve astronomske družbe}}
{{Medaljamedalja Bruceove}}
 
{{portal|Astronomijaastronomija|{{ispa}}}}
 
{{normativna kontrola}}
 
{{DEFAULTSORT:Shapley, Harlow}}
 
[[Kategorija:Ameriški astronomi]]
[[Kategorija:Ameriški akademiki]]
[[Kategorija:Člani Kraljeve švedske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Predsedniki Ameriške akademije umetnosti in znanosti]]
[[Kategorija:Prejemniki Medalje Bruceove]]
[[Kategorija:Prejemniki Rumfordove nagrade]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]]
[[Kategorija:Člani Kraljeve švedske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Ameriški akademiki]]
[[Kategorija:Predsedniki Ameriške akademije umetnosti in znanosti]]