Komunizem: Razlika med redakcijama

'''Komunízem''' (lat. ''communis'' = splošnisplošen, skupniskupen, od vsakogar) je [[družba|družbeno]]-[[ekonomija|ekonomski]] sistem, ki naj bi na podlagi razvoja proizvajalnih sil zamenjal [[Kapitalizem|kapitalistično]] ureditev. Teoretično ga je utemeljil [[Karl Marx|Marx]] na dveh glavnih predpostavkah :

* nenehna rast produkcije in produktivnosti bo privedla do t. i. [[hiperprodukcija|hiperprodukcije]]) in

* donos na kapital se bo zaradi konkurence nenehno zniževal, dokler ne bo padel pod nivo bančnih obresti (te pa na nuloničlo).

Investitorji pod takimi pogoji niso več pripravljeni investirati. Zaradi premajhnega donosa na kapital in prevelikih rizikov,tveganj bo zato potrebno glavno gonilo Kapitalizmakapitalizma (dobiček) in vrednote (bogastvo namenjeno trošenju), zamenjati z drugim motivatorjem in vrednotami (predvsem sreča in bogastvo namenjeno samozadostnosti (trajnostni razvoj), izobraževanju (rasti znanja), raziskovanju in kulturi), kar bo nepreklicno privedlo do padca kapitalizma v tej obliki, kot ga poznamo danes.

Kot [[teorija|teoretični]] sistem družbene in ekonomske ureditve naj bi bil komunizem vrsta enakopravne družbe brez proizvodnje v zasebni lasti, [[denar]]ja in [[družbeni razred|družbenih razredov]]. Vse bi bilabilo torej družbena last. Komunizem torejpotemtakem pomeni tudi spremembo v ljudeh, njihovega razumevanja in celotnih družbenih odnosov. Povedano drugače, v komunizmu je vsa lastnina v lasti celotne skupnosti, vsi [[človek|ljudje]] pa imajo enak družbeni in ekonomski položaj. Teoretično gledano v komunizmu človeška [[potreba]] po [[napredek|napredku]] zaradi revščine ne ostane nezadovoljena, temveč je zadovoljena s porazdelitvijo sredstev ljudem po potrebi. Tako je komunizem pogosto omenjen kot ureditev, ki naj bi rešila delavce iz [[kapitalizem|kapitalističnega]] kroga revščine (zgodnji kapitalizem, ki ni bil korigiran s socialno državo). Zato naj bi se po prepričanju komunistov komunistične revolucije najprej zgodile predvsem v najbolj razvitih kapitalističnih državah, a so praviloma dogajale predvsem v slabo industrializiranih ali neindustrializiranih državah.

Komunizem naj bi bil osnovan na visoki produktivnosti dela, planskem in družbenimdružbenem nadzoromnadzoru. Ukinjeni naj bi bili družbeni razredi in razlike med njimi, država, politične stranke in politične funkcije naj ne bi več obstajali. Izginile naj bi razlike med mestom in vasjo, med intelektualnim in fizičnim delom naj ne bi bilo nasprotij. Ko delo postane ne samo sredstvo za življenje, marveč življenjska potreba, šele tedaj naj bi bilo mogoče reči, kot je povedal [[Karl Marx|Marx]]: »''Od vsakega toliko, kolikor zmore in vsakemu toliko, kolikor potrebuje.''« To je morda najbolj znano geslo komunistične družbe.

Politična opredelitev komunizma je bolj sporna kot njegova teoretična podlaga. Za komuniste so se v zgodovini deklarirali tudi politični voditelji, stranke in gibanja, ki to niso bila, so si pa na tak način lahko pridobila naklonjenost [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. [[Hladna vojna]] je povzročila nered pri opredeljevanjurazumevanju, kaj je komunizem, kaj se opredeljuje kot komunistično in kaj ne.

Države z notranjo komunistično ureditvijo so zavračale vlogo in pomen katerekoli religije.<ref>[http://www.orthodoxphotos.com/readings/law/christianity.shtml Krščanstvo in komunizem]</ref> V času Jugoslavije je bila uradno razglašena svoboda verskega izražanja, hkrati pa so bili uradno ukinjeni vsi verski prazniki. Praznovanje [[božič]]a in [[velika noč|velike noči]] je bilo s strani oblasti ignorirano in prepuščeno odločitvi posameznika, ki je lahko imel zaradi tega tudi težave v službi.<ref name="Jugoslavija in religija">[http://atheism.about.com/library/world/KZ/bl_YugoReligionDemography.htm Jugoslavija in religija]</ref> Jugoslovanska komunistična oblast je aktivno objavljala protiverska propagandna sporočila, številni verski aktivisti so bili zaprti, tik po vojni pa nekateri tudi ubiti.<ref name="Jugoslavija in religija"/> [[Jugoslovani]], ki so odprto priznavali prakticiranje katere od religij, so bili pogosto podvrženi nižjim osebnim dohodkom, omejene so bili tudi poklicne možnosti. <ref>[http://atheism.about.com/library/world/KZ/bl_YugoReligionDemography.htm Jugoslavija in verske skupnosti]</ref> Verska svoboda je bila sčasoma vedno manj omejena, predvsem zaradi slabljenja politične moči institucionalne cerkve. [[Jože Smole]] je kot predsednik [[SZDL]] in kot eden vidnejših članov [[KPJ]], že leta [[1986]] omogočil ([[Alojzij Šuštar|Alojziju Šuštarju]]), da je ljudstvu voščil vesel božič.

V teoretično-filozofskem smislu je komunizem živ v zamislih [[marksizem|marksizma]], ki še vedno ponuja možen pogled na zgodovino in zgodovinski razvoj človeštva. Pogled se z vse pogostejšimi in globljimi krizami ter z degradacijo in ogrožanjem ravnovesja narave, v zadnjem času zopet popularizira. Gl. [[Slavoj Žižek]] in [[Alain Badiou]], ki sta organizirala izjemno odmevno konferenco na to temo.