Odpre glavni meni

Spremembe

odstranjenih 9 zlogov ,  pred 2 letoma
m
Medtem je bil leta 1945 izvoljen za [[izredni profesor|izrednega profesorja]], po vrnitvi na Filozofsko fakulteto leta 1948 pa za [[redni profesor|rednega profesorja]] za zgodovino novega veka. Na fakulteti je ostal do upokojitve leta 1975. Opravljal je tudi različne funkcije na univerzi: v letih 1952-54 je bil [[rektor]] in 1954-56 [[prorektor]]; leta 1977 je postal [[zaslužni profesor]], leta 1986 pa [[častni doktor]] Univerze v Ljubljani. Dvakrat je dobil nagrado Kidričevega sklada (1963 in 1972), Kidričevo nagrado za življenjsko delo (1975) in nagrado AVNOJ-a (1975). Od leta 1953 je bil dopisni, od 1958 redni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] (SAZU); bil je tudi dopisni član [[Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti|JAZU]] (1961) in [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|SANU]] (1970). 1965-72 je bil predstojnik Oddelka za zgodovino na FF, 1972-82 upravnik Inštituta za občo in narodno zgodovino (od 1977 Zgodovinski inštitut Milka Kosa) pri SAZU, zatem pa predsednik njegovega znanstvenega sveta do smrti. Dejaven je bil v strokovnih združenjih, v letih 1948-1966 je bil predsednik [[Zveza zgodovinskih društev Slovenije|Zgodovinskega društva za Slovenijo]], 1954-56 prvi predsednik Zveze zgodovinskih društev Jugoslavije, 1975-78 pa je bil predsednik [[Slovenska matica|Slovenske matice]] (de facto, formalno samo v funkciji podpredsednika, ker se ni pustil izvoliti za predsednika).
 
Po njem se danes imenuje [[Zwittrova ulica, Novo mesto|uliculica]]<nowiki/>a v Novem mestu.
 
Njegov sin [[Matjaž Zwitter]] je [[zdravnik]], [[Tomaž Zwitter]] [[fizik]] in [[astronom]], hči [[Anja Dular]] [[arheolog]]inja, [[bibliotekar]]ka in zgodovinarka.
17.820

urejanj