Wikipedija

Klejsten: Razlika med redakcijama

Novejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
57.068 urejanj
nov iz en wiki
(ni razlike)

Redakcija: 13:51, 25. avgust 2017

Klejsten (grško Κλεισθένης, Kleisthénēs) je bil atenski državnik iz plemenite rodbine Alkmeonidov. Leta 501 pr. n. št. je v Atenah uvedel ustavne reforme in postavil čvrste temelje atenske demokracije. [1][2] Prav tako mu priznavajo povečanje moči atenske skupščine državljanov in zmanjšanje moči plemstva nad atensko politiko. [3]

Moderno Klejstenovo poprsje, znan kot "oče atenske demokracije", na ogled v Ohio Statehouse, Columbus, Ohio

Življenjepis

Zgodovinarji ocenjujejo, da se je Klejsten rodil okoli leta 570 pred našim štetjem. [4] Klejsten je bil Periklejev stric po materi Agaristi [5] in Alkibiadesov po materini strani dedek Megakla. [6]

Vzpon moči

S pomočjo Špartancev in Alkmeonidae (Klejstenov gen, "klan") je bil odgovoren za strmoglavljenje Hipija, tirana Pejzistrata sina. Po razpadu Hipijanove tiranije sta bila Isagor in Klejsten tekmeca za oblast, vendar je Isagor zmagal tako da je pritegnil špartanskega kralja Kleomena I., da mu je pomagal izgnati Klejstena. To je storil pod pretvezo prekletstva Alkmeonidov. Posledično je Klejsten zapustil Atene kot izgnanec, Isagor pa ni imel moči v mestu. Isagor je začel odganjati na stotine Atencev iz njihovih domov in jih izgnal pod pretvezo, da so tudi oni prekleti. Prav tako je poskušal razpustiti Boule (βουλή), svet atenskih državljanov, imenovan za vodenje dnevnih zadev v mestu. Svet se je upiral in atenski ljudje so podprli svet. Isagor in njegovi podporniki so bili prisiljeni pobegniti na Akropolo, kjer so ostali obkroženi dva dni. Tretji dan so pobegnili iz mesta in bili izgnani. Klejsten se je nato skupaj z več sto izgnanci vrnil in prevzel vodstvo v Atenah. [7]

Prispevek k upravljanju Aten

Po tej zmagi je Klejsten začel reformirati vlado v Atenah. Kiparju Antenorju je naročil bronast spomenik v čast ljubimcema in ubijalcema tiranov Harmodius in Aristogeiton, ki ju je Hipij usmrtil. Da bi preprečili spore med tradicionalnimi plemeni, ki so pripeljali do tiranije, je najprej spremenil politično organizacijo iz štirih tradicionalnih plemen, ki so temeljila na družinskih odnosih, na deset plemen glede na njihovo prebivališče (njihova dema). Menijo, da bi lahko prišlo do 139 dem (čeprav je to še vedno vprašanje razprave), ki so bile organizirane v tri skupine, imenovane trittyes, z desetimi demami, razdeljenimi med tri regije v vsaki trittyes (mestna regija, asty, obalno območje paralia in celinska regija mesogeia) [8]. Klejsten je ukinil tudi patronimijo v korist demonimije (demonymics ime v skladu z demo, kateri pripada), s čimer se je povečal občutek Atencev za pripadnost demi. Prav tako je določil sortiranje (pri upravljanju, razvrstitev znana tudi kot dodelitev ali demarhija pri izberi političnih uradnikov kot naključni vzorec iz večjega števila kandidatov) - naključno izbiro državljanov, ki so izpolnjevali vladna stališča in ne sorodstvo ali dediščina, resničen preizkus prave demokracije. Reorganiziral je boule, ki je nastal s 400 člani pod Solonom, tako da je imel 500 članov, 50 iz vsakega plemena. Prav tako je predstavil bouletično prisego: »Svetovati po zakonih, kaj je najbolje za ljudi«. [9] Sodni sistem (dikasteria - sodišča) je bil reorganiziran in je iz 201-5001 porotnikov vsak dan izbral do 500 iz vsakega plemena. Vloga boula je predlagati zakone skupščini volivcev, ki so jih v Atenah v ta namen sklicevali okoli štiridesetkrat letno. Predlagane zakone bi lahko zavrnil, sprejeli ali dopolnili in sprejeli. Klejsten je morda tudi uvedel ostrakizem (prvič uporabljen leta 487 pr. n. št.), pri čemer je glasovanje več kot 6000 državljanov izgnalo državljana za 10 let. Začetni trend je bil, da glasuje za državljana, ki velja za grožnjo demokraciji (npr. s tem, da ima ambicije postaviti sebe kot tirana). Vendar je kmalu zatem vsak državljan, za katerega se ocenjuje, da ima preveč moči v mestu, običajno usmerjen v izgnanstvo (npr. Ksantip v 485/84 pr. n. št.). [10] V skladu s tem sistemom se je premoženje izgnanega človeka ohranilo, vendar ni bil fizično v mestu, kjer bi lahko ustvaril novo tiranijo.

Klejsten je te reforme imenoval isonomia ("enakost vis à vis zakona", iso- = enakost, nomos = zakon) namesto demokratia. Klejstenovo življenje po njegovih reformah ni znano, ker ga kasneje ne omenjajo nobena starodavna besedila.

Sklici

  1. ↑ Ober, pp. 83 ff.
  2. ↑ The New York Times (30. oktober 2007) [1st pub:2004]. John W. Wright (ur.). The New York Times Guide to Essential Knowledge, Second Edition: A Desk Reference for the Curious Mind. New York: St. Martin's Press. str. 628. ISBN 978-0-312-37659-8. Pridobljeno 31. januarja 2017.
  3. ↑ Langer, William L. (1968) The Early Period, to c. 500 B.C. An Encyclopedia of World History (Fourth Edition pp. 66). Printed in the United States of America: Houghton Mifflin Company. Accessed: January 30, 2011
  4. ↑ The Greeks:Crucible of Civilization (2000)
  5. ↑ Herodotus, Histories 6.131
  6. ↑ Plutarch. Plutarch's Lives. with an English Translation by. Bernadotte Perrin. Cambridge, MA. Harvard University Press. London. William Heinemann Ltd. 1916. 4.
  7. ↑ Aristotle, Constitution of the Athenians, Chapter 20
  8. ↑ Aristotle, Constitution of the Athenians, Chapter 21
  9. ↑ Morris & Raaflaub Democracy 2500?: Questions and Challenges
  10. ↑ Aristotle, Constitution of the Athenians, Chapter 22

Reference

Primarni viri

Sekundarni viri

  • Morris I.; Raaflaub K., eds. (1998). Democracy 2500?: Questions and Challenges. Kendal/Hunt Publishing Co.
  • Ober, Josiah (2007). "I Besieged That Man, Democracy's Revolutionary Start". Origins of Democracy in Ancient Greece. University of California Press. ISBN 978-0-520-24562-4.
  • Lévêque, Pierre; Vidal-Naquet, Pierre (1996). Cleisthenes the Athenian: An Essay on the Representation of Space and Time in Greek Political Thought from the End of the Sixth Century to the Death of Plato. Humanities Press.

Literatura

  • Davies, J.K. (1993). Democracy and classical Greece. Cambridge, Mass.: Harvard University Press. ISBN 0-674-19607-4.
  • Ehrenberg, Victor (2010). From Solon to Socrates Greek History and Civilization During the 6th and 5th Centuries BC. Hoboken: Taylor & Francis. ISBN 978-0-203-84477-9.
  • Forrest, William G. (1966). The Emergence of Greek Democracy, 800–400 BC. New York: McGraw–Hill.
  • Hignett, Charles (1952). A History of the Athenian Constitution to the End of the Fifth Century BC. Oxford: Clarendon Press.
  • Larsen, Jakob A. O. (1948). "Cleisthenes and the Development of the Theory of Democracy at Athens". In Konvitz, Milton R.; Murphy, Arthur E. Essays in Political Theory Presented to George H. Sabine. Ithaca, NY: Cornell University Press.
  • O'Neil, James L. (1995). The origins and development of ancient Greek democracy. Lanham, Md.: Rowman & Littlefield. ISBN 0-8476-7956-X.
  • Staveley, E. S. (1972). Greek and Roman voting and elections. Ithaca, N.Y.: Cornell Univ. Pr. ISBN 0-8014-0693-5.
  • Thorley, John (1996). Athenian democracy. London: Routledge. ISBN 0-415-12967-2.
  • Zimmern, Alfred (1911). The Greek Commonwealth: Politics and Economics in Fifth Century Athens. Oxford: Oxford University Press.

Zunanje povezave

 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Klejsten.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Klejsten&oldid=4888947«