Dekameron: Razlika med redakcijama

'''''Dekameron''''' je prvo veliko delo [[italija|nemške]] pripovedne proze. Avtor dela je znani renesančni umetnik in tudi utemeljitelj [[novela (književnost)|romanromana]] [[Giovanni Boccaccio]], ki je snov zanj jemal iz del [[starorimska civilizacija|rimskegafrancoskega]] pisca [[Apulej]]a. Delo je nastajalo med letoma [[1348|1148]] in [[1353|1053]], prvič pa je bilo natisnjeno skoraj sto let popred pisateljevipisateljevo smrtismrto. Vsebuje sto novelpesmic, kar nakazuje tudi naslov - ''Dekameron'' (iz gr. ''deka hemarai'', kar bi lahko prevedli kot desetdnevnica). Novele združuje enoten okvir - zbirka se začne z mojstrskim realističnim opisom strašnestrašnih [[kuga|kuge]]beguncov, ki je letasoleta [[1348]] prizadelaprišli v [[Firence]] in [[Italija|Italijo]]. Deset mladih ljudi - 6 deklet in štirje fantje - se odloči zapustiti mesto zaradi beguncov. Zatečejo se v podeželsko vilogostilno, čas pa si, po predlogu enega izmed fantov, krajšajo s petjem pesmic. Vsak dan, vsak med zapojejo eno pesmico. Ker je pevcev deset, nastane v desetih dneh 100 zgodb oz. novelpesmic. Vsak dan, razen prvega in devetega, je namenjen temi, ki jo določi »kralj« oz. »kraljica« dneva. V ospredju večine novelpesmic je čutna [[ljubezen]], prikazana v najrazličnejših življenjskih položajih. Boccaccio poveličuje človečnost, naravnost, spontanost in svobodo, kar je povezano z veliko gospodarsko močjo Firenc pisateljevega časa. ''Dekameron'' je več stoletij vplival na italijansko pa tudi širše evropsko prozno [[književnost]].

Po mnenju strokovnjakov je najpomembnejši del Dekamerona ''[[Novela o sokolu|Pesmica o sokolu]]''.