Apače: Razlika med redakcijama

odstranjenih 55 zlogov ,  pred 2 letoma
brez povzetka urejanja
m (vrnitev sprememb uporabnika Karnekaj (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Engelbert)
{{drugipomeni2|Apače}}
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
| latd = 46 |latm = 41 |lats = 5248.59 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 5254 |longs = 4623.902 |longEW = E
|najdisi=Apače
|geopedia=#L410_F10092612_T13_b4_x570050_y172930_s13
|regija=Pomurska regija
}}
'''Apače''' ({{jezik-de|Appetstall, Abstall}}) so naselje ob meji z Avstrijo, središčev [[Občina Apače|istoimenskeobčini občineApače]]. Ležijo nav osrednjem delu [[Apaško polje|ApaškemApaškega poljupolja]], severno od naselja pa reka [[Mura]] predstavlja državno mejo z [[Avstrija|Republiko Avstrijo]]. Skozi naselje poteka regionalna cesta, ki povezuje [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilj]] z- [[Gornja Radgona|Gornjo Radgono]]. Naselje ima ugodno lego, saj leži 25 km severovzhodno od [[Maribor|Maribora]], 20 km zahodno od [[Murska Sobota|Murske Sobote]] ter 54 km jugovzhodno od avstrijskega mesta [[Gradec]].
 
== Zgodovina ==
Kraj je bil prvič pisno omenjen leta 1193 in se je do leta 1220 poimenoval kot Appetstal. Po eni izmed razlag bi lahko prvotno poimenovanje Appetstal izhajalo iz besed »abbatis stalum«, tj. opatji dvorec. Po prvi svetovni vojni se kraj imenuje [[Apače]]. Današnji zahodni del [[Apače|Apač]] je v preteklosti sestavljalo lastno zaselje z imenom [[Hauptmannsdorf]]. Danes naselje zajema tudi področje omenjenega zaselka. Cerkev Marijinega vnebovzetja, ki je umeščena v središče naselja, je bila zgrajena leta 1440.
Območje [[Apaško polje|Apaškega polja]] je bilo poseljeno že v [[Neolitik|neolitiku]] in potem vedno gosteje do konca antike. V srednjem veku so se tod gibali [[Ilirik (rimska provinca)|Iliri]], [[Kelti]], [[Starorimska civilizacija|Rimljani]], Germani, Huni. Fizični ostanki njihovega bivanja na tem območju so vidni v obliki [[Ilirija (država)|ilirskih]] [[Gomila|gomil]] ter rimskega medaljona iz drugega stoletja, vzidanega v vežo dvorca Freudenau (''Meinlov dvorec)''.
 
Območje [[Apaško polje|Apaškega polja]] ima kar nekaj prelomnih dogodkov v svoji zgodovini, ki so pustile trajne posledice za naslednje tukaj živeče generacije. Do začetka prve svetovne vojne je območje [[Apaško polje|Apaškega polja]] pripadalo [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]]. Po prvi svetovni vojni je bilo [[Apaško polje]] na podlagi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]] iz leta 1919 dodeljeno [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevini SHS]], ko je bila sredinska črta reke [[Mura|Mure]] določena kot državna meja z [[Avstrija|Republiko Avstrijo]].
Medtem ko se kraj v pisnih virih prvič omeni okoli leta [[1200]] kot last [[Benediktinci|benediktincev]] v [[Labot|Labotski dolini]], se istoimensko župnijo prvič omenja dve stoletji kasneje, leta [[1420]]. V [[13. stoletje|13.st.]] ozemlje pripade [[Štajerska (vojvodina)|Štajerski]], cerkveno pa [[Salzburg|solnograški]] [[Nadškofija|nadškofiji]].
Za območje [[Apače|Apač]] je bila v tem času določena tudi demarkacijska črta kot nevtralni pas. Za potovanje oseb v mesto [[Radgona|Radgona]] iz t.i. nevtralnega območja je bilo potrebno pridobiti nemško izkaznico ter jo ob odhodu iz [[Radgona|Radgone]] potrditi pri vladnem komisarju. Avstrijska stran je med prebivalci večinoma [[Nemci|nemškega porekla]] lobirala za priključitev tega območja k [[Avstrija|Republiki Avstriji]]. Predvsem je bil dejaven [[Radgona|radgonski]] podžupan dr. Kamnikar.
 
== Značilnosti pogovornega jezika ==
V zgodovini so [[Apaško polje]] prizadele katastrofalne poplave, ki so odnašale cele vasi. Vzporedno je v valovih potekala [[nemška kolonizacija]]. Med [[15. stoletje|15.]] in [[18. stoletje|18. stoletjem]] je tod razsajala kuga. To kažejo številna [[Kužno znamenje|kužna znamenja]] iz tega časa, zgrajena ob cesti med Apačami in [[Cmurek|Cmurekom]], in predstavljajo mejo, kako daleč se je kuga širila. Med [[Prva svetovna vojna|prvo]] in [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bilo to [[narod]]nostno mešano ozemlje. Do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je bil tako uradni, kot tudi splošno občevalni jezik [[Nemščina|nemški jezik]], saj je bila večina prebivalcev [[Nemci|nemškega porekla]].
[[Apaško polje]] je bilo v svoji zgodovini vseskozi poseljeno z večinoma [[Nemci|nemškim prebivalstvom]], t.i. apaškimi Nemci, zato je bil pogovorni jezik na obravnavanem območju večinoma [[Nemščina|nemški]]. Govore na tem območju slovenska dialektologija uvršča med [[slovenskogoriško narečje]]. Le-to se uporablja v obrobnih krajih v [[Slovenske gorice|Slovenskih goricah]]. Med prisotnimi govori se pojavljajo interference med [[slovenskogoriško narečje|slovenskogoriškim narečjem]], [[Slovenščina|slovenskim knjižnim jezikom]], [[Nemščina|nemškim jezikom]] ter narečji tukaj živečih t.i. kolonistov.
 
[[Slika:Cerkev mar vneb.jpg|sličica|Cerkev Marijinega Vnebovzetjavnebovzetja]]
Pomembnejša mejnika predstavljata leti [[1923]] in [[1945]]. Leto 1923 je bilo pomembno predvsem zaradi uveljavljanja [[Slovenščina|slovenskega jezika]] na tem območju in priključitve [[Škofija Lavant|lavantinski nadškofiji]]. Leta [[1945]] so bili prebivalci [[Nemci|nemškega porekla]] izseljeni, novi priseljenci pa pridejo [[Prekmurje|iz Prekmurja]], [[Primorska|Primorske]], [[Bela krajina|Bele Krajine]], [[Dolenjska|Dolenjske]] in [[Notranjska|Notranjske]]. Cerkev Marijinega vnebovzetja, ki stoji v središču naselja, je bila zgrajena leta 1440, medtem ko leta 1445 postane župnijska cerkev. Iz [[Kultura|kulturno]]-[[Zgodovina|zgodovinskega]] vidika sta najznamenitejša dela cerkve gotska [[Rozeta (arhitektura)|rozeta]], narejena iz enega samega kosa kamna, kar jo uvršča med redke in edinstvene primerke v [[Evropa|Evropi]] in kamniti gotski kip [[Sveta Marija|Marije]] iz leta [[1470]].
 
== Cerkev Marijinega Vnebovzetja ==
[[Slika:Cerkev mar vneb.jpg|sličica|Cerkev Marijinega Vnebovzetja]]
 
== Ljudje, povezani z Apačami ==
 
== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=KrušičŠčap, MarjanDušan |year=20092015 |title=''Slovenija:Zgodovina turističniApaškega vodnikpolja'' |publisher=Založba MladinskaDemago, knjigaČrnci. |isbn=978-961-01283-0690417-63 |cobiss=244517632281142528 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga, Ljubljana. |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Černe, Andrej |year=1996 |title=''Priročni krajevni leksikon Slovenije'', |publisher=DZS d.d., Ljubljana,. 1996,|isbn=86-341-1719-7 |cobiss=63657728 {{COBISS|IDpages=72111104}}
 
 
== Glej tudi ==
17

urejanj