Lizip: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
dopolnjeno
Vrstica 1:
{{Infobox person
'''Lizip''' ([[latinščina|lat]]. ''Lysippos''), [[grki|grški]] [[kipar]], * ??? [[Sikion]], † ???. Znano je, da je živel v [[4. stoletje pr. n. št.|4. stoletju pr. n. št.]]
|name = Lizip
{{Infopolje Oseba}}
|image = Cupido4b.jpg
Učil se je [[kovine|kovinarstva]]. [[Kipar]]iti se je naučil z opazovanjem starih [[kip]]ov in okolice. V svojem življenju naj bi izdelal tudi do 1500 skulptur, vse v [[bron]]u. Žal se nobena od teh ni ohranila v izvirniku. A nastale so rimske kopije, po katerih ga lahko poznamo danes. Ni se držal prejšnjega sloga, pač pa je začel s svojim lastnim. Največja dela je ustvaril v času [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]], kateri ga je namalokrat tudi najel. Bil je tudi njegov dvorni kipar.
|image_size = 200
|caption = Rimska kopija ''Eros privezuje tetivo na lok'' iz Kapitolskega muzeja
|birth_date = c. 390 pr. n. št.
|birth_place = Sikion, [[Grčija]]
|death_date = c. 300 pr. n. št. (star okoli 90 let)
|death_place = Sicyon, Grčija
|occupation = kipar
}}
 
'''Lizip''' ([[latinščina|lat]]. ''Lysippos''), [[grkiGrk|grški]] [[kipar]], * ??? [[Sikion]], † ???. Znano je, da je živel v [[4. stoletje pr. n. št.|4. stoletju pr. n. št.]]
 
Lizip (grško Λύσιππος) <ref>Latinizirano ''Lysippus'' je danes manj uporabljano.</ref> je bil grški [[kipar]] 4. stoletja pred našim štetjem. Skupaj s [[Skopas]]om in [[Praksitel]]om velja za enega izmed treh največjih kiparjev [[Antična Grčija|klasične grške dobe]], ki prinaša prehod v [[helenistično obdobje]]. Pri preučevanju Lizipa so težave zaradi pri prepoznavanju njegovega sloga med ohranjenimi kopijami. Ne le da je imel veliko delavnico in veliko število učencev <ref>Njegov sin Euthyktates je delal v svojem slogu, po Pliniju in v naslednji generaciji, je Tysikrates izdelal skulpturo, ki jo je težko ločiti od Lizipove. ''Natural History'' xxxiv. 61-67).</ref> v svojem neposrednem krogu, se razume, da je bil velik tudi trg replik njegovih del, ki so jih dobavljali zunaj njegovega kroga, tako v času njegovega življenja kot pozneje v helenističnem in rimskem obdobij. <ref>Ponovno odkrit ''Agias'', ki ga je Daochos posvetil Delfom, je bil sodobna marmorna kopija brona. Original je bil v Farsali v Tesaliji.</ref> Z njim je bil povezan tudi ''[[Mladi zmagovalec]]'' ali ''Gettyjev bron'', ki se je pojavil okoli leta 1972.
 
== Življenjepis ==
Lizip je bil rojen na [[Sikion]]u okrog leta 390 let pr. n. št. V mladosti je bil delavec z bronom. Učil se je umetnost [[kiparstvo|kiparstva]], kasneje pa je postal vodja šole v [[Argos]]u in Sikionu. Po [[Plinij starejši|Pliniju]] je izdelal več kot 1500 del, vse v bronu. Komentatorji so opozorili na njegovo milino in eleganco ter simetrijo ali skladno ravnovesje njegovih figur, ki so bile bolj vitke od ideala, ki ga je predstavljal [[Poliklet]] in s sorazmerno manjšimi glavami, kar jim daje vtis večje višine. <ref>{{cite web |title=Culturenet.hr - The Croatian Apoxyomenos |url=http://www.culturenet.hr/default.aspx?id=23638 |accessdate=2015-11-19}}</ref> Bil je znan po svoji pozornosti do podrobnosti vek in nohtov.
 
Njegov učenec, Hares iz Lindosa, je zgradil [[Kolos iz Rodosa]], eno od [[Sedem čudes starega veka |sedmih čudes antičnega sveta]]. Ker ta kip danes ne obstaja, se razpravlja o tem ali so bili njegovi profili odliti v bronu ali pa tolčeni iz čistega brona.
[[File:0002MAN-Hermes.jpg|thumb|right|200px|''Hermes iz Atalante'', rimska marmorna kopija izgubljenega brona pripisan Lizipu (Narodni arheološki muzej Atene]]
 
== Kariera in zapuščina ==
Lizip je bil naslednik sodobnega uglednega slavnega kiparja Polikleta. Med deli, ki so mu pripisana, so tako imenovani ''[[Konji svetega Marka]]'', ''Eros privezuje tetivo na lok'' (od katerih obstajajo številne kopije, najboljše v [[Britanski muzej|Britanskem muzeju]]), ''Agias'' (znan po marmorni kopiji, ki je bila najdena in ohranjena v Delfih), podobno ''Nalivalec olja'' (Dresden in München), ''Farnesejev Herkul'' ali ''[[Heraklej pri počitku]]'' (ki je bil prvotno umeščen v Karakalovem kopališču, ohranjena je marmornata kopija v Neapeljskem nacionalnem arheološkem muzeju) in ''[[Apoksiomenos]]'' (ali ''tisti, ki s sebe s strgalom strga '', znan iz rimske marmorne kopije v [[Vatkanski muzeji|Vatikanskih muzejih]]). Lizip je bil znan tudi po bronastih skulpturah Zevsa in Herakleja. Edina preostala različica takega kipa je rimska kopija ''Utrujen Heraklej'' (Farnesejev Herkul), Glikon <ref>Stokstad, Marilyn. Art History: Ancient Art. Prentice Hall, 2011.</ref>, z močnimi mišicami, značilnimi za Rim iz tretjega stoletja.
 
== Lizip in Aleksander ==
V času svojega življenja je bil Lizip osebni kipar [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]]. V resnici je bil edini umetnik, ki ga je lahko zastopal. <ref>Plutarh, Life of Alexander, iv</ref> Nedavno odkrit epigram makedonskega pesnika Posejdipa v [[antologija|antologiji]], predstavljeni v ''Milanskem papirusu'', predstavlja kot navdih bronastega portreta Aleksandra:
 
:''Lizip, sikonski kipar, drzna roka, učeni obrtnik,
:tvoj bronasti kip ima ogenj v očeh,
:ki si ga naredil v obliki Aleksandra. Perzijci zaslužijo krivdo.
:Odpuščamo govedu, da bi pobegnili z levom.''
 
[[File:AlexandreTheGreat Louvre.jpg|thumb|''Hermes Azara'', rimska kopija Aleksandrovega poprsja najdenega v Tivoliju, pripisan Lizipu (Louvre)]]
 
Lizipu so pripisovali navdihnjenega, božanskega Aleksandra z razmršenimi lasmi in razprtimi ustnicami, ki so gledale navzgor. <ref>''Iskanje Aleksandra'', razstavni katalog 1976, ilustrira več primerov in sledi razvoju tipa.</ref> En lep primer, zgodnje rimske kopije, je bil najden v Tivoliju in je ohranjen v [[Louvre|Louvru]].
 
=== Odkritje morda originalnega Aleksandrovega kipa ===
Grški organi so 26. februarja 2010 aretirali dva moška, pri katerih so našli nezakonito posest različnih starin, vključno z bronastim kipom Aleksandra, kar je morda delo Lizipa. Če bo to potrjeno, bi to postalo prvo izvirno Lizipovo delo kdaj koli odkrito. Kip se trenutno preiskuje v laboratoriju Arheološkega muzeja v Solunu, za katerega se pričakuje, da bo potrdil ali zavrnil njegovo verodostojnost. <ref>{{cite web|url=http://www.in.gr/news/article.asp?lngEntityID=1111501&lngDtrID=253|title=Αγαλμα του Μεγάλου Αλεξάνδρου βρέθηκε στην κατοχή αρχαιοκαπήλων|work=In.gr}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.ethnos.gr/article.asp?catid=11424&subid=2&pubid=10469011|title=Αγαλμα - έκπληξη στα χέρια των αρχαιοκάπηλων|author=e-go.gr, Pegasus Interactive|work=ethnos.gr}}</ref>
 
== Mladi zmagovalec (Gettyjev bron) ==
{{glavni| Mladi zmagovalec}}
[[File:L'atleta di Fano.jpg|thumb|240px|thumb|Gettyjev ''Mladi zmagovalec''<ref>{{cite book |title=The Getty Bronze |last=Frel |first=Jiří|authorlink=|publisher=The J Paul Getty Museum |year=1982 |isbn=0-89236-039-9 |location=California |pages=1}}</ref>]]
Leta 1972 so odkrili kip ''Mladi zmagovalec'', ''Gettyjev bron'' ali ''Atlet Fano'' za Italijane in na poziv [[Paul Getty| Paula Gettyja]], ga je kupil Muzej Getty. Bron je bil izvlečen iz morja in obnovljen. Zaradi korozije in debelega sloja poraščenosti, ko je bil najden, lahko predpostavimo, da je bil pod vodo stoletja. Ni bilo neobičajno, da se je brodolom zgodil z nečim dragocenim kot kip na krovu. Na srečo so lahko škodljivo korozijo odstranili s čiščenjem površin mehansko s skalpelom. <ref name=":0">{{cite book |title=The Getty Bronze |last=Frel |first=Jiří |publisher=The J Paul Getty Museum |year=1982 |isbn=0-89236-039-9 |location=California |pages=7–29}}</ref>
 
Nekateri verjamejo, da je Getty bron Lizipovo delo ali vsaj kopija, ker so podrobnosti na njem v skladu z njegovim slogom dela in njegovim kanonom sorazmernosti. Lizipovo delo opisujejo antični viri kot naturalistično z vitkimi in pogosto podaljšanimi razmerji, pogosto s pretiranimi lastnostmi obraza. <ref>{{cite web |title=Lysippos: Ancient Greek Sculptor, Biography |url=http://www.visual-arts-cork.com/sculpture/lysippos.htm |website=www.visual-arts-cork.com |accessdate=2015-11-19}}</ref>
 
== Znana dela ==
Vrstica 10 ⟶ 53:
* Herakelj v Sikionu
 
== Sklici ==
{{sklici}}
 
== Reference ==
* A. F. Stewart, "Lysippan Studies" 2. Agias and Oilpourer" ''American Journal of Archaeology'' '''82'''.3 (Summer 1978), pp.&nbsp;301–313.
 
== Further reading ==
* Gardner, P. 1905. ‘The Apoxymenos of Lysippos’, ''JHS'' '''25''':234-59.
* Serwint, N. 1996. ‘Lysippos’, in ''The Dictionary of Art'' vol. 19: 852–54.
* Stewart, A.F. 1983. ‘Lysippos and Hellenistic sculpture’, ''AJA'' '''87''':262.
* Vermeule, C.C. 1975. ‘The weary Herakles of Lysippos’, ''AJA'' '''79''':323–32.
 
== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Lysippos}}
* [http://www.papermasters.com/lysippos.html Lysippos biography - an Essay]
[[Kategorija:Rojeni v 4. stoletju pr. n. št.]]
[[Kategorija:Umrli v 4. stoletju pr. n. št.]]