Poliklet: Razlika med redakcijama

'''PoliklejtPoliklet''' (okoli 480–420 pr. n. št.) je bil starogrški [[kipar]] iz [[Argos (mesto)|Argos]]a v [[Grčija|Grčiji]]. Njegovo grško ime je bilo latinizirano v ''Policletus'', vendar prečrkovano tudi ''Polikleitos'' (stara grščina: Πολύκλειτος, "zelo priznan") in zaradi jotacije pri prehodu iz antike v moderno grščino ''Poliklitos'' ali ''Poliklitus''. Imenoval se je ''Sikionius'' ("Sikionski")<ref>Pliny the Elder ''Natural Histories'' 34.19.23</ref> pri latinskih avtorjih, vključno s [[Plinij starejši|Plinijem starejšim]], [[Cicero|Cicerom]] in Ἀργείος ("Argejec", "iz Argosa") in drugimi, kot sta [[Platon]] in [[Pavzanias (geograf)|Pavzanias]]. Včasih ga imenujejo starejši, da se loči od sina, ki je bil pomemben arhitekt, a manj pomemben kipar.

[[File:Doryphoros MAN Napoli Inv6011-2.jpg|thumb|PoliklejtovPolikletov ''Doriforos'' (Kopjenosec), zgodnji primer klasičnega ''kontraposta'']]

PoliklejtovoPolikletovo poreklo je sporno. Medtem ko ga je Platon v svojem dialogu s Pitagoro imenoval Argejec, <ref>Platon, ''Protagoras'' 311 c.</ref> ga je Plinij imenoval Sikiončan. <ref name="Plinius 34, 55">Plinius, ''Naturalis historia'' 34, 55.</ref> V Argosu ga je poučeval slavni kipar [[Ageladas]]. Zdi se, da je bilo njegovo nadaljnje delo povezano z Argosom. Njegovi sinovi, pa tudi njegovi učenci, so imenovani v pisnih virih "Argejcev".

Njegovi sinovi so bili vrstniki [[Periklej]]evih sinov iz Parala in Ksantipa <ref>Platon, ''Protagoras'' 328.</ref>. Svoj vrhunec ustvarjalne moči je po Pliniju dosegel v času 90. olimpijade, okoli leta 420 pr. n. št. <ref>Plinius, ''Naturalis historia'' 34, 49.</ref> V tem času je ustvaril podobo [[Hera|Here]] v Herajonu v [[Argos]]u iz zlata in slonovine, ki je morala biti zgrajena na novo po požaru leta 423. pr. n. št. <ref name="hera">Siehe etwa Pausanias 2, 17, 3–5; Strabon 8, 6, 10; Martial 10, 89; Maximos von Tyros. ''Dissertationes'' 14, 6; Tertullian], ''de corona militis'' 7, 4.</ref>. PoliklejtPoliklet je nekoliko mlajši sodobnik Fidije, rojen okoli 480 pr. n. št. Pisno izročilo po Heri iz Argosa ne pozna drugih del, verjetno je umrl v poznem 5. stoletju pred našim štetjem.

Okrog leta 440 pr. n. št. se je PoliklejtPoliklet preselil v [[Atene]] in postal Fidijev tekmec. Dobival je samo zasebna naročila, vendar je vpliv njegovega ritmičnega sloga postal odločilen zgled za klasično dobo.

Njegov sin [[PoliklejtPoliklet mlajši]] je živel v 4. stoletju pr. n. št. Bil je tudi kipar, a največjo slavo je dosegel kot [[arhitekt]]. Projektiral je veliko gledališče v [[Epidaver|Epidavru]].

Glavni pas [[asteroid]]ov 5982 Polikletus je imenovan po PoliklejtuPolikletu.

[[File:Apollon de Mantoue Louvre MA689.jpg|thumb|left|180px|Apolon iz Mantove, marmor, rimska kopija po grškem izvirniku iz 5. stoletja pr. n. št., pripisan PoliklejtuPolikletu, Louvre]]

PoliklejtPoliklet je skupaj s Fidijem ustvaril klasični grški slog. Čeprav ni ohranjeno nobeno njegovo izvirno delo, literarni viri, ki označujejo rimske marmorne kopije njegovih del, omogočajo rekonstrukcijo. [[Kontrapost]] je bila drža njegovih kipov, težišče je bilo na eni nogi, in je bil vir njegove slave.

Rafiniran detajl PoliklejtovihPolikletovih modelov, ki jih je izdelal v glini, je razkrit v znameniti pripombi, ponovljeni v Plutarhovih ''Moralijah'', »delo je najtežje, ko je glina pod nohtom«. <ref>Plutarch, ''Moralia'', quoted in Stewart.</ref>

PoliklejtPoliklet je zavestno ustvaril nov pristop h [[kiparstvo|kiparstvu]] in napisal razpravo o proporcih (''Kanon'') in oblikovanje golih moških s ponazoritvijo njegove [[Estetika|estetske]] teorije [[matematika|matematičnih]] osnov umetniške popolnosti. Ti izrazi so spodbudili Kennetha Clarka, da ga je uvrstil med »velike [[Puritanci|puritance]] umetnosti« <ref>Clark, ''The Nude: A Study in Ideal Form'', 1956:63;"...they derive the principles of their art, as if from a law of some kind, and he alone of men is deemed to have rendered art itself in a work of art." Pliny's Natural History, 34.55-6.</ref>: PoliklejtovPolikletov kiparski ''kanon'' je dobil svoje ime, ker je imel natančno [[simetrija|simetrijo]] vseh delov med seboj. <ref>[[Galen]], ''De Temperamentis''.</ref> »Njegov splošni cilj je bil jasnost, ravnotežje in popolnost, njegov edini medij komunikacije z golim telesom športnika, ki je stal pripravljen med gibanjem in oddihom,« opazuje Kenneth Clark. <ref>Clark 1956:63.</ref> Čeprav je njegov ''Doriforos'' verjetno predstavljal ''kanon'', izvirni bronast kip ni ohranjen. Sklicevanje na to v drugih antičnih spisih pa je pomenilo, da so bila njegova glavna načela izražena z grškimi besedami ''symmetria'', Hipokratovo načelo ''isonomia'' ("ravnovesje") in ''rhythmos''. »Popolnost, je dejal, je prišla malo po malo (''para mikron'') z več številkami«. <ref>Philo, ''Mechanicus'', quoted in Stewart.</ref> PoliklejtPoliklet je menil, da bi moral biti kip sestavljen iz jasno določljivih delov, ki so vsi med seboj povezani s sistemom idealnih matematičnih razmerij in v ravnotežju.

PoliklejtovPolikletov kip ''Ranjena Amazonka'' v [[Efez]]u je nastal za tekmovanje s Fidijo, Krezilasom in drugimi. <ref>{{cite web |title=Statue of a wounded Amazon |url=http://www.metmuseum.org/toah/works-of-art/32.11.4 |website=Heilbrunn Timeline of Art History |publisher=Metropolitan Museum of Art |accessdate=24 June 2015}}</ref> Njegov je velikanski kip Here iz zlata in slonovine, ki je stal v Herajonu, templju v Argosu, in ga primerjajo s Fidijevim [[Zevsov kip v Olimpiji|Olimpskim Zevsom]]. Prav tako je izklesal znameniti bronasti kip golega moškega znan kot ''Doriforos'' ("Kopjenosec"), ki pomeni teoretično raziskovanje porazdelitve energije med ude. Ohranjen je v obliki številnih rimskih marmornih kopij. Nadalje so PoliklejtuPolikletu pripisani ''Diskoforos'' ("Nosilec diska"), ki ima obe stopali trdno na tleh, ''Diadumenos'' ("Mladenič z oglavnico") <ref>{{cite web |title=Statue of Diadoumenos (youth tying a fillet around his head) |url=http://www.metmuseum.org/toah/works-of-art/25.78.56 |website=Heilbrunn Timeline of Art History |publisher=Metropolitan Museum of Art |accessdate=24 June 2015}}</ref> in Hermes. Po Pliniju so bili naenkrat postavljeni v Lizimaheji ([[Trakija]]). PoliklejtovPolikletov ''Astragalizontes'' ("Fantje kockajo") je bil pri cesarju [[Tit Flavij|Titu]] na častnem mestu v njegovem [[atrij]]u. <ref>Pliny the Elder, ''Naturalis Historia''</ref>

'''Doriforos''' ali ''[[Kopjenosec]]'' je najbolj znan PoliklejtovPolikletov kip, s katerim je umetnik postavil kanon moške lepote v [[starogrško kiparstvo|grškem kiparstvu]], posebej zaradi idealnih proporcev telesa – grški kanon.

Z ''Doriforosom'' je PoliklejtPoliklet utelesil svojo teoretično knjigo o umetnosti. Kopija iz [[Pompeji|Pompejev]] je najbolje ohranjena, manjka ji samo kopje v levi roki. Na njej se vidi kontrast med napeto levo roko na kopju in ohlapnost desne, ki prosto visi – prvič pri nekem kipu v zgodovini! Leva noga je upognjena v kolenu in položena na kroglo na tleh, nakazuje predhodni ali naslednji gib. Kip kaže poseben motiv koraka, ko teža telesa počiva na eni nogi, medtem ko je druga razbremenjena ([[kontrapost]]). Prenašanje teže telesa na eno nogo pogojuje pravokoten položaj bokov, ki mu ustreza lega spuščenih ramen. Ta gib oživlja vse dele telesa.

Po prevladovanju arhajskega tipa [[kuros]]a in prehodnih oblik je ta Poliklejtov "izum" izzval popolno osvoboditev človeškega lika. Za PoliklejtaPolikleta in druge grške kiparje 5. st. pr. n. št. je bila lepota sinonim za dobro. Kiparji so iskali matematično definicijo lepote, ki se lahko uporabi na človeškem kipu s ciljem, da ustvarijo dovršenost (idealizem) v kiparski obliki.

'''[[Diadumenos]]''' ("Mladenič z oglavnico") je skupaj z ''Doriforosom'' eden od treh najbolj znanih PoliklejtovihPolikletovih kipov oziroma ustvaril model za prihodnja dela starogrškega kiparstva, ki prikazujejo idealizirano podobo mladeniča prepričljivo naturalistično.