Šahruh Mirza: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Engelbert (pogovor | prispevki)
m pp
m m/dp/pnp
Vrstica 1:
{{Infopoljeinfopolje Kraljevska oseba
| name = Šahruh Mirza <br> شاهرخ میرز
| title =
Vrstica 23:
}}
 
'''Šahruh Mirza''' ([[Perzijščinaperzijščina|perzijsko]] شاهرخ میرزا‎‎, Šāhrokh Mīrz‎‎ā) je bil vladar vzhodnega dela [[Timuridsko cesarstvo|Timuridskega cesarstva]], * [[20. avgust]] [[1377]], [[Samarkand]], [[Uzbekistan]], † [[13. marec]] [[1447]].
 
== Življenje ==
 
==Življenje==
Mirza je bil četrti in najmlajši sin emirja [[Timur Lenk]]a in njegove priležnice Togaj Turkan Age. Po Timurjevi smrti leta 1405 so se med njegovimi dediči, nekaterimi plemenskimi poglavarji in vojskovodji začeli boji za prevlado v cesarstvu. Turkmeni so leta 1410 osvojili [[Bagdad]] in opustošili zahodni del cesarstva, oblast v [[Perzija|Perziji]] in [[Transoksanija|Transoksaniji]] pa je bila od leta 1409 trdno v Šahruhovih rokah. Njegovo cesarstvo je nadziralo glavne trgovske poti med Vzhodom in Zahodom, vključno z legendarno [[Svilna cesta|svilno cesto]], in neizmerno obogatelo.
 
Uničenje glavnih perzijskih mest je povzročilo selitev kulturnega središča cesarstva v [[Samarkand]] v sedanjem [[Uzbekistan]]u in [[Herat]] v sedanjem [[Afganistan]]u. Šahruh za svojo prestolnico ni izbral Samarkanda, ampak Herat. Herat je postal politično središče Timuridskega cesarstva in rezidenca njegovih najpomembnejših naslednikov, čeprav je imel tudi Samarkand koristi od bogastva in privilegijev Šahruhovega dvora, ki je bil velik pokrovitelj umetnosti in znanosti.
 
== Kultura ==
[[Slika:Goharshad2.jpg|200px|sličica|levo|Notranjost Goharšadine mošeje]]
[[Slika:16 2-8-2005-Noahs-ark-Hafis-Abru-2.jpg|200px|sličica|levo|''Noetova barka'', miniatura iz Hafizi Abrujeve zgodovine ''Majma al-tawarikh'']]
Vrstica 38 ⟶ 39:
Šahruh je perzijskemu zgodovinarju Hafiziju Abru naročil pisanje številnih zgodovinskih in geografskih del. Mednje spada ''Tāriḵ-e Šāhroḵ(i)'', zgodovina Šahruhovega vladanja od leta 816 po [[Hidžra|hidžri]] (1413-1414 n. št.). Avtor jo je kasneje vključil v obširnejšo zgodovinsko zbirko ''Majmuʿa-ye Ḥāfeẓ-e Abru'' (''Zgodovina sveta'') in ''Majmaʿ al-tawāriḵ [al-solṭāni(ya)]'' (zvezek ''Zobdat al-tawāriḵ-e Bāysonḡori'').<ref>Maria Eva Subtelny, Charles Melville. ''Ḥāfeẓ-e Abru'' v Encyclopædia Iranica.</ref>
 
== Zunanja politika ==
 
Med Šahruhovo vladavino so se odnosi med timuridsko državo in kitajsko [[Dinastija Ming|dinastijo Ming]], v kateri so vladali cesar Jongle in njegovi nasledniki, normalizirali. Med vladavino Timurja in prvega minškega cesarja Hongvuja so bili odnosi zelo napeti. Vojno med njima je preprečila Timurjeva smrt. Kitajske delegacije, ki jih je vodil Čen Čeng, so v letih 1414-1420 večkrat obiskale Samarkand in Herat.<ref>Tsai, Shih-Shan Henry (2002). ''Perpetual Happiness: The Ming Emperor Yongle''. University of Washington Press, str. 162, ISBN 0-295-98124-5.</ref><ref>Goodrich, L. Carrington, C.N. Tay (1976). ''Ch'en Ch'eng''. V Goodrich, L. Carrington, Fang, Chaoying. ''Dictionary of Ming Biography, 1368–1644''. Volume I (A-L), Columbia University Press, str. 144–145, ISBN 0-231-03801-1.</ref> Leta 1419-1422 je bila na Kitajskem velika Šahruhova delegacija pod vodstvom Gijat Al Din Nakaša, ki je dogodke podrobno zapisoval v svoj dnevnik.<ref>Brook, Timothy (1978). ''Chapter 10, Communications and commerce''. V Twitchett, Denis Crispin, Fairbank, John King. ''The Cambridge History of China'', 8, ''"The Ming Dynasty: 1368-1644"'', Part 2, Cambridge University Press, str. 583–584. ISBN 0-521-24333-5.</ref><ref>Brook, Timothy (1998). ''The Confusions of Pleasure: Commerce and Culture in Ming China''. University of California Press, str. 34–38, ISBN 0-520-21091-3.</ref>
 
== Smrt in nasledstvo ==
 
Šahruh je umrl na potovanju v Raj v Perziji. Nasledil ga je sin [[Ulug-beg Beg|Mohamed Tarage Ulug Beg]], ki je bil med očetovo vladavino podkralj Transoksanije.
 
Šahruh je imel pet sinov:
Vrstica 54 ⟶ 57:
Šahruha ja lahko nasledil samo Ulug Beg, ki je bil izvrsten matematik, vendar nesposoben vladar.<ref name=ref8/>
 
== Rekonstrukcija obraza ==
 
Sovjetski [[Antropolog|antropolog]] Mihail Mihajlovič Gerasimov je rekonstruiral obraze Timur Lenka, njegovega sina Šahruha in vnuka Ulug Bega. Medtem ko je imel Timurjev obraz značilne vzhodnoazijske poteze, je imel Ulug Begov, ki je bil sin tadžiške matere, bolj evropske.<ref>Richard Nelson Frye.
[https://books.google.si/books?id=8UFtAAAAMAAJ&q=He+had+reconstructed+the+heads+of+Timur,+his+son+Shah+Rukh+and+grandson+Ulug+Beg,+with+the+first+a+Mongol+type,+while+Shah+Rukh,+the+son+of+a+Tajik+woman,+had+Europoid+features.+The+third+was+a+mixture+of+the+two,+with+the+Mongol+type&dq=He+had+reconstructed+the+heads+of+Timur,+his+son+Shah+Rukh+and+grandson+Ulug+Beg,+with+the+first+a+Mongol+type,+while+Shah+Rukh,+the+son+of+a+Tajik+woman,+had+Europoid+features.+The+third+was+a+mixture+of+the+two,+with+the+Mongol+type&hl=en&sa=X&ei=kGZYT4q2KYLY8gPBtsX5Dg&redir_esc=y ''Greater Iran: A 20th-century Odyssey'']</ref><ref> Mihail Mihajlovič Gerasimov. [https://books.google.si/books?id=Xqi0AAAAIAAJ&q=Sh%C4%81h+rukh+europoid&dq=Sh%C4%81h+rukh+europoid&hl=en&sa=X&ei=BWhYT7qVK5HH8gOnmN3iAw&redir_esc=y ''Ich suchte Gesichter''].</ref> Na Ulug Begovem obrazu so prevladovale mongolske značilnosti brez vidnih evropskih potez.
 
== Sklici ==
 
{{sklici|2}}
 
Vrstica 66 ⟶ 71:
{{s-bef|before= [[Halil Sultan]] }}
{{s-ttl|title= Vladar [[Timuridsko cesarstvo|Timuridskega cesarstva]] |years= 1405&nbsp;– 1447}}
{{s-aft|after= [[Ulug-beg|Ulug Beg]] }}
{{end}}
 
{{Normativnanormativna kontrola}}
 
[[Kategorija:Timuridi]]